pa smo skor tam

Zdaj se pa začenja, sem si rekelko sva po celodnevnih opravkih pristala v domači sobi. Ko kupuješ zaščito za nahrbtnike (da se ne umažejo in premočijo na letaliških transportih) in nabaviš kupe zdravil, se res zaveš, da bo kmalu čas da odrinemo iz Slovenije.

Par dni pred odhodom, nama manjka samo še pakiranje nahrbtnikov, pa še toliko stvari je za postoriti. Poslovilna žurka, grande kosilo, ... in upajmo, da bo še kaj časa ostalo za plezanje.

ko se mesec konča in se odštevanje začne

Zadnje čase me nesprestano sprašujejo ali še nisem šel in kdaj bom šel proč. Zgleda da vsi komaj čakajo da se me znebijo, da bo mir. Pa je do odhoda še dolgo. pred kratkim sva zrihtala še zadnje nujne stvari (zavarovanje in prenočišče za prvih pet dni). Pa se mi je se skupaj zdelo, da je do 24. 10. še ogromno, vsaj 2 meseca.

Zdaj ko ni več september in se je meseca zamenjal sem se kar naenkrat zavedal, da pa vse skupaj ni več tako daleč. Manj kot 24 dni. Čez 3 tedne bom že na letališču v pričakovanju dalnjih krajev (V tem času pa skočim še za par dni v Rim. ) Kako čudno delujejo človeški možgani (vsaj moji), 30. 9 je blo do odhoda še dolgo, 1. 10 pa smo skoraj že tam. Še malo pa bom začel delati črtice.

Ponavadi, če greš na potovanje si narediš okviren plan potovanja. Sam pa vem o novi zelanjiji zgolj par stvari: da vozijo po levi, da so Maori domorodci in da so tam snemali Gospodarja prstanov. In to je to, kaj šele da bi vedel, kaj je lepega za videt in kaj se splača obiskat.

Sva pa bila na kavi z znanko, ki je v tam doli živela 8 let in se pozimi vrača dol. cela kava je bila kot reklama za Novo zelandijo (kaj se piše Nova zelandija ali Nova Zelandija, še tega ne vem :( ). Uglavnem po njenem mnenju se ne splača priti nazaj. Razbila mi je še neke ovire in težave v zvezi s službo. Tako da res ne vem če bom prišel nazaj.

konec enega, začetek drugega

Ja. Šolskega leta je za učence že zdavno konec, dober teden dni nazaj :). Za šolski kader se pa šolsko leto končuje ta teden. Še zadnja konferenca in počitnice so tu.

In po pravici lahko povem, da jo bom malo pogrešal, šolo namreč. Še posebej pa oba "moja" sedma rezreda. Res da so bili včasih zoprni ku hudič, in da se jim je zmiraj manj dalo a kljub temu so v meni pustili lepe spomine. Recimo, ko so nekateri po dolgih urah končno razumeli odstotke in se jim je obraz zasmejal, ali pa kakšni posrečeni pogovori med odmori in še se dobi.

In tega veselja je sedaj konec. Šola za naslednje leto ni dobila prostora zame, tako da s službo ne bo nič. A sonce je posijalo še preden se je zares pooblačilo.

Z oktobtom začnemo na novo. In sicer v deželi daleč proč Nova Zelandija za celih 7 mesecev (lahkoda tudi kakšen dan več). Letalska karta je že v rokah in samo še jesen čakam, da odidem poletju naproti :)

Glasbeni festival Benekte 2010

HEINEKEN JAMMIN FESTIVAL a VENEZIA

Moj prvi ta pravi glasbeni festival, pri nas je podoben "Rock Otočec". No nekaj splošnih podatkov:

• kraj dogajanja: Mestre pri Benetkah (Italija)
• čas: od 3. 7. do 6. 7. 2010
• št. obiskovalcev: ogromno
• vreme: sončno in vroče
  
• cena: 200€ (parkirnina, vstopnina, kamp)
  

No v soboto sva se s punco odpravila že zjutraj proti Benetkam. Vse z namenom, da dobiva prostor za kampiranje in podobno. Najprej sva se malček zgubljala, ker nisva točno vedela kje naj bi to bilo, a ravno ko sva hotela poklicati na pomoč se pripeljeva v krožno križišče s velikim številom policajev in oglasnimi transparenti "Heineken". Amerika prišla sva. Manjše razočaranje doživiva ko ugotoviva, da parkirni prostor ni niti blizu kamp prostoru, in da bo treba vse prenest To pa je že napor, saj je do vhoda 20 min hoje.
Za začetek se oprtava s šotorom in jo mahneva na po karte in nato postavit naš šotor. Na vhodih so naju malce prestrašili s prepovedjo vnosa plastenk, steklenic in sprejev. Kmalu sva spoznala, da je prireditveni prostor ogromen.

Festival je nekako potekal od 15h do polnoči. začeli so lokalni bendi in nato okrog 19h prišli na vrsto popularni in znani bendi. vrata prireditvenega prostora so se odprla že okrog 10h in ljudje so po nekem čudnem razlogu kar tekali proti odru in kraju dogajanja. Še zdaj ne vem zakaj. Veliko ljudi je uživalo muziko kar tako z roba manjše vzpetine v senci reklamnih šotorov.

Prvi dan so nastopali The Cranberries in Aerosmith. Mene so dosti bolj prepričali in zabavali prvi. Saj sam nisem ravno ljubitel Aerosmitov pa še malce utrujen sem postal od celega dneva na nogah po vročem soncu.
Drugi dan naj bi bile zvezde večera Green day, a so zvezde prekrile nevihtni oblaki in silovita nevihta jih je odplaknila. Posledica nevihte je bila, da sva s punco imela za kratek čas vodno posteljo, saj je bilo pod samim šotorom 10 cm vode. Po krajšem dežnem premoru sva prestavila šotor na bolj varno lokacijo. In sicer na tisto na katero je punca predlagala že na samem začetku.
Festival si bom najbolj zapomnil po neizmerni vročini, ki nas je prisilila v minimalno aktivnost čez dan in zelo slab spanec čez noč. sonce je začelo s pripeko že ob 7h in nato je vztrajalo vse tja do 18h. Vsi smo se skrivali pod majhnimi drevesi, ko so nudila majhno senco.
Naj omenim še eno nadlogo, ki nam je malce zagrenila dneve in sicer tigraste komarje v enormnem številu. zjutraj in zvečer, ko se je sonce malce umaknilo so planili iz sence in napadli uboge udeležence.
Tretji dan je so bili na vrsti The Blask Eyed Peas in pozno zvečer Massive Attack. edini dan, ko se je dogajanje zaključilo ob 2h. A kaj ko so The Black Eyed Peas razočarali na celi črti. Skupina ni bila sposobna spraviti skupaj 1h nastopa z lastno glasbo. Skupina je odpela tiste 4 ali 5 svojih komadov in v času menjava kostumov je en izmed njih nekaj miksal. So pa imeli naštudirano koreografijo, kostumografijo in lightshow.

Zadnji dan sva si skočila pogledat Benetke, pač ker si že tam. Bilo je kar lepo samo nekatere uličice so bile prepolne turistov in zato se je bilo prav prijetno umakniti v malce bolj odmaknjene dele. Me je pa presenetila cena za gondolo 80€, sem skoraj na rit padel.
Na prizorišču pa je gostoval Ben Harper & relentless7 in Pearl Jam. Krajši dež pred obema nastopajočima, ni pregnal publike, ki se je zbrala v ogromnem številu. Po podatkih okrog 45000 ljudi. Množica je bila nepopisna. Še najbolj hudo je bilo ko je Ben povabil na oder pevca skupine Pearl jam in vsi so vzklikali me midva s punco sva se spogledala saj nisva vedela, za koga gre. Saj pozvana njihovo glasbo ne člane skupine.

plan a in b

Mehika, spet me je prijelo, da bi spakiral in šel. :)

Zato sem vzel v roke vodič pod prste tipkovnico in si začel pisati okviren plan poti. Seveda imata še polno pomanjkljivosti, a za začetek je dobro. Imam dva načrta, ki sta različna samo glede začetka in smeri potovanja. Plan A začne v glavnem mestu nadaljuje na jug in se nato preseli visoko na sever. Plan B začne na Yukatanu in gre križem kražem po jugu Mehike in se mimo prestolnice nadaljuje na sever nato pa nazaj na jug.

Plan A: Mexico City - Xochicalco - pod najvišji vrh Mehike - Oxaca - Zipolite - Nationalpark Cañón del Sumidero - Agua Azul - Palenque - Villahermosa - Uxmal - Tulum - Cancun - La Plaz - Los Mochis - Copper Canyon - Monterrey - Chicomostoc - Teuchitlán - Reserva Mariposa Monarca - Tula de Allende - El Tajin - Mexico City
Plan B: Cancun - Tulum - Uxmal - Villahermosa - Palenque - Agua Azul - Nationalpark Cañón del Sumidero - pod najvišji vrh Mehike - Xochicalco - Mexico City - El Tajin - Tula de Allende - Reserva Mariposa Monarca - Teuchitlán - Chicomostoc - Monterrey - Copper Canyon - Los Mochis - La Plaz

Za zdaj sta dva problema. Kako si planirat pot, da se ne bi naveličal arheoloških lokacij. To se je pokazalo, da bo največji problem na jugu, zato poskušam najti še kaj zanimivega, da popestri vse skupaj. Raft, pragozd in jezerca bi morali biti dovolj različni od ruševin, da nebo dolgočasno.
Ter kaj uturit še na sever, da ne bom šel tisoč km na sever zaradi enega kanjona. Malce večja uganka, še posebej zato, ker se v tiste kraje odpravi bolj malo ljudi. je pa tam tista prava Mehika, ki jo poznam s filmov.

Zgornji zemljevid predstavlja pot zgolj simbolično. To pa zato ker prej nisem uporabljal tega programa (Google Earth) za izdelavo poti oz,. za shranjevanje izbranih destinacij. Tako da upam, da se bo slika počasi počasi dopolnjevala in postajala vse bolj natančnejša. In če se kaj poznam bo kmalu nastal tudi plan C.
Plan ŽNJ bo izveden, ki bo mešanica vseh treh.

Sanjska dežela

Vsak ima v glavi kraj kamor bi rad odšel vsaj enkrat v življenju. Sam o svoji sanjski deželi razmišljam že nekaj časa. Vse skupaj se je začelo že v srednji šoli s predmetom zgodovina. Asteki, Maji in Inki, čeprav niso s tam, so najbolj krivi za vse.

V zadnjem času tudi toliko resno, da sem se že skoraj odpravil. Vsi poznani so me že skoraj siti, ko govorim kako bom šel in kdaj bom šel. Sedaj tudi če rečem, da bom v kratkem šel, mi ne verjamejo in mi ne bodo verjeli dokler ne bom imel letalske karte v roki.

Pred leti sem kupil že vodič in ga preletel v hipu. Nato načrtno prebiral in si beležil kraje, ki bi jih rad obiskal. S prebiranjem je Mehika postajala čedalje bolj zanimiva in postajala dežela o kateri nisem vedel nič. Mehika mi je bila poznana samo prek starodavnih civilizacij Majev in Aztekov. Iz tega sem si ustvaril podobo kot neprehodnega pragozda z visokimi drevesi in divjim podrastjem in veliko veliko nevarnih živali.
Nato pogledaš kakšen mehiški filem in spoznaš, da je Mehika tudi ena sama velika puščava. Če sem natančen več puščav različnega tipa. Potem prebereš vodič in vidiš, da je tudi zelo gorat. Ima 3 najvišjo goro v severni Ameriki. Ima dolge strme kanjone, jezera in seveda plaže, prelepe plaže.

Ko vse to daš skupaj postane Mehika ena najbolj raznolikih držav na svetu.

Kmalu postane sanjska dežela še kar preveč sanjska. Sanjska dežela bi bila že obiskana, če bi bila le tako velika, da bi se jo dalo videti v treh tednih.
Načeloma sem tak tip človeka, ki ima rad vse splanirano. Zato sem vse kraje ki sem jih našel v vodničku vnesel na zemljevid in si približno zastavil kako bi moje potovanje zgledalo (iterari). Na žalost se je izkazalo, da sem moral nekatere kraje izpustit, da bi lahko svoj obisk strnil v 4 do 5 tednov. Rajši 5. Obiskat pa arheološka najdbišča večina starih indijanskih plmen, kakšno goro, kanjon, puščavo, naravni rezervat pa seveda plažo.

V nadaljevanju pa mogoče podrobnejši načrt poti.