Te dneve intenzivno končujem pripravništvo na šoli. V sklopu pripravništva moram opraviti par nastopov z ravnatelico in mentorico. Po eni strani nič posebnega, po drugi pa nervoza, še posebno ker sem z učenci v razredu sam že pol leta.
Nečeloma sem si zastavil malce preveč prijatelski odnos z učenci in to me sedaj tepe, saj trpi disciplina. Včasih so prav neznosni in se ne da nič delat oz. jih posluša manj kot polovica.
Najbol me je pa presenetil odziv učencev v razredu. Končujem drugo šolsko uro kot običajno, učencem se ne da več nič, klepetajo ko zmešani in sploh in oh so obupni. No malce resnice je tukaj. Tajo po koncu ure se že v razred vsuje naslednji oddelek, ki ga poučujem. Kljub temu da je odmor za malico so po večini takoj vsi v razredu.
Sam še nekaj skačem med razredom in kabinetom. Ko sem v razredu me učenci neprestano nekaj sprašujejo in vzbujajo pozornost na razne načine. Omenim jim da pride danes ravnatelica in da naj zadnjo klop pustijo prosto. Seveda je to povod za opazke kako bo to uro in kaj vse bodo ušpičili.
Tik pred začetkom zvonenja se odpravim v kabinet po svoje stvari in da bi poričakal ravnateljico. Ker ravnatelica malce zamuja ob zvonenju odpravim v razred, mentorica pa skoči do ravnateljice. Začnem z uro, učenci malce čudno gledajo, kje je napovedana družba. Se že pripravljajo na vsa možna vprašanja, in komentarje ko potrka na vrata ravnateljica.
Vstanejo, in nato na poziv nazaj usedejo. Ravnateljica in mentorica se usedejo in od takrat kot, da bi se preselil v drug razred. Tišina. Popolna tišina, moram poudarit. Uro sem nato izpeljaj super skozi. oglasili so se le ko so me hoteli kaj vprašat v zvezi s primerom in še to eden po eden. Vmes med uro mi še ena učenka namigne naj se sprostim. Priznam malce sem bil živčen a ne dosti.
Po koncu ure sem jih odpeljal na malico. Po poti do jedilnice sem jih pobaral, da kaj je šla vsa klepetavost in nedelanje vaj. Absolutno bi morala ravnateljica na obisk vsaj enkrat na mesec. Tako bi bilo prav prijetno z delom v razredu.
Nečeloma sem si zastavil malce preveč prijatelski odnos z učenci in to me sedaj tepe, saj trpi disciplina. Včasih so prav neznosni in se ne da nič delat oz. jih posluša manj kot polovica.
Najbol me je pa presenetil odziv učencev v razredu. Končujem drugo šolsko uro kot običajno, učencem se ne da več nič, klepetajo ko zmešani in sploh in oh so obupni. No malce resnice je tukaj. Tajo po koncu ure se že v razred vsuje naslednji oddelek, ki ga poučujem. Kljub temu da je odmor za malico so po večini takoj vsi v razredu.
Sam še nekaj skačem med razredom in kabinetom. Ko sem v razredu me učenci neprestano nekaj sprašujejo in vzbujajo pozornost na razne načine. Omenim jim da pride danes ravnatelica in da naj zadnjo klop pustijo prosto. Seveda je to povod za opazke kako bo to uro in kaj vse bodo ušpičili.
Tik pred začetkom zvonenja se odpravim v kabinet po svoje stvari in da bi poričakal ravnateljico. Ker ravnatelica malce zamuja ob zvonenju odpravim v razred, mentorica pa skoči do ravnateljice. Začnem z uro, učenci malce čudno gledajo, kje je napovedana družba. Se že pripravljajo na vsa možna vprašanja, in komentarje ko potrka na vrata ravnateljica.
Vstanejo, in nato na poziv nazaj usedejo. Ravnateljica in mentorica se usedejo in od takrat kot, da bi se preselil v drug razred. Tišina. Popolna tišina, moram poudarit. Uro sem nato izpeljaj super skozi. oglasili so se le ko so me hoteli kaj vprašat v zvezi s primerom in še to eden po eden. Vmes med uro mi še ena učenka namigne naj se sprostim. Priznam malce sem bil živčen a ne dosti.
Po koncu ure sem jih odpeljal na malico. Po poti do jedilnice sem jih pobaral, da kaj je šla vsa klepetavost in nedelanje vaj. Absolutno bi morala ravnateljica na obisk vsaj enkrat na mesec. Tako bi bilo prav prijetno z delom v razredu.
