pa smo skor tam

Zdaj se pa začenja, sem si rekelko sva po celodnevnih opravkih pristala v domači sobi. Ko kupuješ zaščito za nahrbtnike (da se ne umažejo in premočijo na letaliških transportih) in nabaviš kupe zdravil, se res zaveš, da bo kmalu čas da odrinemo iz Slovenije.

Par dni pred odhodom, nama manjka samo še pakiranje nahrbtnikov, pa še toliko stvari je za postoriti. Poslovilna žurka, grande kosilo, ... in upajmo, da bo še kaj časa ostalo za plezanje.

mladi talent

Abigali Breslin

WIKI pove vse. 15 letno dekle, ki ima za seboj že vrsto kvalitetnih filmov. Nisem si še ogledal niti polovite njenega repertuarja ampak v tistih filmih, ki sem jih videl igra vedno eno in isto vlogo. Dobro je da ni zaslovela s žanrom kot sestri Olson, saj potem ne bi pisal o tem.

Mene je prepričala z filmom "Little Miss Sunshine", ko je igrala vlogo dekleta, ki si je obupno želelo nastopiti na lepotnem tekmovanju. Takem tekmovanju, ki ga matere ameriških deklic obožujejo, otroških lepotnih tekmovanj. Film prikazuje dogodke od tega ko se je deklica prijavila do samega tekmovanja in vse priprave vmes. Samo s to razliko, da se vsebina filma ne osredotoča na tekmovanje ampak na dinamiko družine v kateri je deklica in pripetljale te družine. Naj omenim še da deklica ni ravno lepotička pa še ravno suha ni, vsaj za to vlogo ne.

"The Ultimate Gift" - spet vloga deklice, trmaste, odločne s precej drznim jezikom. Njena vloga v v filmu je zgolj stranska, a doda filmu močan pečat. Film vreden oglede predvsem zaradi zgodbe. Zgodba o zapuščini zelo bogatega moža, z veliko družino in vnukom, ki je na račun od tega bogastva živel na veliki nogi. Stari oče pa mu da vrsto nalog prek katerih spoznava svet in ima možnost prejeti večino zapuščine.

In še dva izmed mnogih "My Sisters's Keeper" in "No reservations" prvega močno priporočam drugi je pa za vedeljsko popoldne.

ko se mesec konča in se odštevanje začne

Zadnje čase me nesprestano sprašujejo ali še nisem šel in kdaj bom šel proč. Zgleda da vsi komaj čakajo da se me znebijo, da bo mir. Pa je do odhoda še dolgo. pred kratkim sva zrihtala še zadnje nujne stvari (zavarovanje in prenočišče za prvih pet dni). Pa se mi je se skupaj zdelo, da je do 24. 10. še ogromno, vsaj 2 meseca.

Zdaj ko ni več september in se je meseca zamenjal sem se kar naenkrat zavedal, da pa vse skupaj ni več tako daleč. Manj kot 24 dni. Čez 3 tedne bom že na letališču v pričakovanju dalnjih krajev (V tem času pa skočim še za par dni v Rim. ) Kako čudno delujejo človeški možgani (vsaj moji), 30. 9 je blo do odhoda še dolgo, 1. 10 pa smo skoraj že tam. Še malo pa bom začel delati črtice.

Ponavadi, če greš na potovanje si narediš okviren plan potovanja. Sam pa vem o novi zelanjiji zgolj par stvari: da vozijo po levi, da so Maori domorodci in da so tam snemali Gospodarja prstanov. In to je to, kaj šele da bi vedel, kaj je lepega za videt in kaj se splača obiskat.

Sva pa bila na kavi z znanko, ki je v tam doli živela 8 let in se pozimi vrača dol. cela kava je bila kot reklama za Novo zelandijo (kaj se piše Nova zelandija ali Nova Zelandija, še tega ne vem :( ). Uglavnem po njenem mnenju se ne splača priti nazaj. Razbila mi je še neke ovire in težave v zvezi s službo. Tako da res ne vem če bom prišel nazaj.

glas

Gledam nek video na keterm sem tud sam nekaj govoru in se kot vedno začudim. Nad glasom, ki ga oddajam. Sam namreč slišim čistzo drugače svoj glas, kot ga slišim iz video posnetka.

Zakaj je tako?

Nimam pojma. Sem prepričam, da če mi bi dali enih 15 posnetkov nekega stavka v video formatu in da bi bil med tistimi petnajstimi tudi moj glas, nevem če bi znal poiskati svoj glas.

misel

"To je zadnja stvar na svetu, ki bi si je želel."

En bogi stavek v knjigi, ko se zamisliš nad rabo jezika, ki ga uporabljamo.

Kar dokaj pogosta fraza za nekaj kar si resnično ne želiš. zgornji stavek si lahko poenostavimo tudi tako: "Vse si želim prej kot to."

Ampak a je res. Po drugi strani pa fraza lahko predstavlja svtar, ki bo uresničila vse želje in pričakovanja in si potem ne želiš več več nič drugega, saj boš imel vse. torej kot nekakšen srečen konec.

gore

Sem se letos v 10. dneh toliko nahodil in naužil teh naših gora, kot se jih nisem prej v 2. letih skupaj. Saj ne vem ali se je za pohvalit ali za zjokati.

Vse se je zaželo že na planinskem taboru (30. po vrsti, moj 18. ti). Letos smo šotorili na Bohinjskem na višini 600 m. Sepravi gore okoli in okoli. Naš novi vodja je imel ubutačno idejo kam bomo vse hodili in večino je tudi izpeljal.Za ogrevanje je bila na programu Rodica 1966 m. 4 ure hoje samo navzgor. Vsega skupaj 8h. V tabor smo prišli prijetno zmatrani. Po dolgem času je bila to moja prva konkretna tura. Kondicije na srečo ni manjkalo, sem jo pridobil kar nekaj pri organiziranju SPOT-a.

Nato smo imeli še nekaj bolj enostavnih tur, kot so planina Voje in Komna. Enostavne po višini almpak po dolžini pa niso tako nedolžne, še posebej če greš iz komne peš nazaj v tabor. Zadnje metre sm že malo trpel.
Naslednji pohod, kjer sem si želel malce pretegnit noge je bil Pršivec 1761 m ena lepših razglednih gor na Bohinjskem. Se nahaja tik nad Bohinjskim jezerom in omogoča pogled na Bohinjske gore in večino Julijskih alp.
Začetn plan je bil tak, da bom šel sam, ampak potem nas je šla skupinica 6 partizanov. In tempo je bil pravi. Iz predpisanih 3h za vrh smo mi skrajšali na vsega 1h in 40 min. Malo za dušo. Da smo se še naužili lepot Bohinjskih planin smo zavili na povratku še na planino Viševnik.Nato je bilo pašasi našega planinskega tabora konec. Sledil naj bi še 4 dnevni oddih v hribih. Napaka. Vsak dan hoje je bilo hujše in več za hodit.
Prvi dan sva šla iz slapa Savice prek Sedmerih jezer do prehodavcev. lep sprehod med katerim sva imela čas opazovat race v jezeru Ledvička in svizce pod Zasavsko kočo. Sem imel priložnost prvič videti svizca v slovenskih hribih.
Drugi dan nas je vreme malce hecalo in sva se z Doliča spustila ne samo do Lukne ampak v Zadnjico in šele nato prisopihala čist uničena na kriške pode.

Tretji dan se je pokazala napaka malomarne priprave na večdnevno pohajkovanje. s seboj smo pazabili vzeti kakšne vitaminske napitke (cedevita ali kakšne magnezijeve šumeče tablete). Tako da se je poznalo pitje same vode, ki nas je malo po malo izpirala in odnašala vse minerale in vitamine. Pa še sonce, je cel dan svetilo in nama pobiralo še tiste zadnje kaplje volje ki sva jo še imela. Vršič je prišel prepozno. Odločitev, da končava najin pohod in prepustiva končni cilj Jalovec za prihodnje mesece, leta.

konec enega, začetek drugega

Ja. Šolskega leta je za učence že zdavno konec, dober teden dni nazaj :). Za šolski kader se pa šolsko leto končuje ta teden. Še zadnja konferenca in počitnice so tu.

In po pravici lahko povem, da jo bom malo pogrešal, šolo namreč. Še posebej pa oba "moja" sedma rezreda. Res da so bili včasih zoprni ku hudič, in da se jim je zmiraj manj dalo a kljub temu so v meni pustili lepe spomine. Recimo, ko so nekateri po dolgih urah končno razumeli odstotke in se jim je obraz zasmejal, ali pa kakšni posrečeni pogovori med odmori in še se dobi.

In tega veselja je sedaj konec. Šola za naslednje leto ni dobila prostora zame, tako da s službo ne bo nič. A sonce je posijalo še preden se je zares pooblačilo.

Z oktobtom začnemo na novo. In sicer v deželi daleč proč Nova Zelandija za celih 7 mesecev (lahkoda tudi kakšen dan več). Letalska karta je že v rokah in samo še jesen čakam, da odidem poletju naproti :)

ko vse utihne

Te dneve intenzivno končujem pripravništvo na šoli. V sklopu pripravništva moram opraviti par nastopov z ravnatelico in mentorico. Po eni strani nič posebnega, po drugi pa nervoza, še posebno ker sem z učenci v razredu sam že pol leta.
Nečeloma sem si zastavil malce preveč prijatelski odnos z učenci in to me sedaj tepe, saj trpi disciplina. Včasih so prav neznosni in se ne da nič delat oz. jih posluša manj kot polovica.

Najbol me je pa presenetil odziv učencev v razredu. Končujem drugo šolsko uro kot običajno, učencem se ne da več nič, klepetajo ko zmešani in sploh in oh so obupni. No malce resnice je tukaj. Tajo po koncu ure se že v razred vsuje naslednji oddelek, ki ga poučujem. Kljub temu da je odmor za malico so po večini takoj vsi v razredu.
Sam še nekaj skačem med razredom in kabinetom. Ko sem v razredu me učenci neprestano nekaj sprašujejo in vzbujajo pozornost na razne načine. Omenim jim da pride danes ravnatelica in da naj zadnjo klop pustijo prosto. Seveda je to povod za opazke kako bo to uro in kaj vse bodo ušpičili.

Tik pred začetkom zvonenja se odpravim v kabinet po svoje stvari in da bi poričakal ravnateljico. Ker ravnatelica malce zamuja ob zvonenju odpravim v razred, mentorica pa skoči do ravnateljice. Začnem z uro, učenci malce čudno gledajo, kje je napovedana družba. Se že pripravljajo na vsa možna vprašanja, in komentarje ko potrka na vrata ravnateljica.

Vstanejo, in nato na poziv nazaj usedejo. Ravnateljica in mentorica se usedejo in od takrat kot, da bi se preselil v drug razred. Tišina. Popolna tišina, moram poudarit. Uro sem nato izpeljaj super skozi. oglasili so se le ko so me hoteli kaj vprašat v zvezi s primerom in še to eden po eden. Vmes med uro mi še ena učenka namigne naj se sprostim. Priznam malce sem bil živčen a ne dosti.

Po koncu ure sem jih odpeljal na malico. Po poti do jedilnice sem jih pobaral, da kaj je šla vsa klepetavost in nedelanje vaj. Absolutno bi morala ravnateljica na obisk vsaj enkrat na mesec. Tako bi bilo prav prijetno z delom v razredu.

NPZ

NPZ - nacionalno preverjanje znanja. NPZ-je učenci opravljajo v 6. in 9. razredu. V 6. je prostovoljno, v 9. obvezno. Prejšni teden so ga učenci pisali po vseh osnovnih šolah. In če naše šolstvo ne ve kam z denarjem je to izjemen primer kako ga zmetat skoz okno za ogenj.

NPZ-ji so zato da lahko učeneci vidijo kakšno je njihovo znanje v primerjav z ostalimi učenci po Sloveniji, ter koliko znajo glede na državna merila. Za to se učenci ne sekirajo ravno preveč.
Druga uporaba NPZ-jev pa je da se ovrednoti pedagoško usposobljenost učiteljev in šole. Strah in trepet učiteljev, pa ne zato, da se ne bi počutili sposobne učiti ali da ne znajo podajati znanja. Problem leži drugje.

Učencem NPZ-ji ne pomenijo nič, ne vplivajo na nič. Zato učenci teste vzamejo zelo zlahka. Učenci, ki imajo učne težave se sploh ne ukvarjajo s pisanjem testa, ponavadi sploh testa ne končajo. So učensi, ki so šli pisat test, ker so ga morali pisat a so po prvih 10 min končali s pisanjem in nato nadaljevanje testa prespali.
Kako lahko taki testi pravilno kažejo sposobnost učitelja. Učitelji se tega zavedajo in predvsem se bojijo, da se to vrednotenje šole in učitelja pozna pri plači oz. bo imelo drugačne posledice.

Sam sem bil pri NPZ-jih prisoten pri popravljanju testov. Popravljali smo teste iz ostalih Slovenskih regij. Dobili smo za popravit 152 testov. 8 ljudi je te teste popravljalo 5h. Pa je imel test samo 12 nalog.
Preden smo začeli s popravljanjem smo dobili navodila, kako so določene naloge točkovane in kaj se za posamezno točko šteje. Ob tem so se mi pojavljala vprašanja kako hudo gre našemu sistemu, da učencem tako popuščamo.

Naj navedem samo en primer. Pri dveh nalogah je moral učenec uporabiti pravilno formulo, da je dobil točko. To pomeni, da je v formulo ustavil podatek. Pri neki nalogi, pa je bilo dovolj, da je formulo prepisal s prednje strani, kjer je imel napisane skoraj vse formule. Da sploh ne omenim, da je lahko v formulo ustavil napačen podatek pa je vseno dobil točko.

Tako mečemo denar stran. In z novim zakonom naj bi NPZ je pisali v 6, 7 in 8 razredu. Še vedo pa brez kakšnih hudih obvesznosti za učenca.

število 7

7 je pravlično število

7 dnevov v tednu - ...
7 nebesnih teles vidnih s prostim očesom - ...
7 čudes starega sveta - piramida v Gizi, Babilonski viseči vrtovi, Zeusov kip, svetilnik v Aleksandriji, Artemisov tempelj, mavzolej, Heliosov kip,
7-zip - brezplačen program za branje in ustvarjanje kompresijskih datotek
Mesto na 7 gričih - Istambul, je poznam tudi pod imenom mesto na sedmih gričih.
007 - ...
7 smrtnih grehov - ...
Sedem let v Tibetu - ...
7 vrlin - ...
7 čaker - ...
7ven - ...
7 barv marice - ...

7 - je praštevilo,
je Mersennovo praštevilo (2^n-1),
je dvojno Mersennovo praštevilo,
je prvo število za katero velja Midyjev izrek,
prvo Woodallovo praštevilo,
je najmanjše veselo praštevilo,
drugo srečno praštevilo, ...

Numerologija pravi, da imajo ljudje s številko 7 veliko moč v misticizmu, intelektualnosti in kulturi. Slabše vpliva na čustveni del.