pa smo skor tam

Zdaj se pa začenja, sem si rekelko sva po celodnevnih opravkih pristala v domači sobi. Ko kupuješ zaščito za nahrbtnike (da se ne umažejo in premočijo na letaliških transportih) in nabaviš kupe zdravil, se res zaveš, da bo kmalu čas da odrinemo iz Slovenije.

Par dni pred odhodom, nama manjka samo še pakiranje nahrbtnikov, pa še toliko stvari je za postoriti. Poslovilna žurka, grande kosilo, ... in upajmo, da bo še kaj časa ostalo za plezanje.

mladi talent

Abigali Breslin

WIKI pove vse. 15 letno dekle, ki ima za seboj že vrsto kvalitetnih filmov. Nisem si še ogledal niti polovite njenega repertuarja ampak v tistih filmih, ki sem jih videl igra vedno eno in isto vlogo. Dobro je da ni zaslovela s žanrom kot sestri Olson, saj potem ne bi pisal o tem.

Mene je prepričala z filmom "Little Miss Sunshine", ko je igrala vlogo dekleta, ki si je obupno želelo nastopiti na lepotnem tekmovanju. Takem tekmovanju, ki ga matere ameriških deklic obožujejo, otroških lepotnih tekmovanj. Film prikazuje dogodke od tega ko se je deklica prijavila do samega tekmovanja in vse priprave vmes. Samo s to razliko, da se vsebina filma ne osredotoča na tekmovanje ampak na dinamiko družine v kateri je deklica in pripetljale te družine. Naj omenim še da deklica ni ravno lepotička pa še ravno suha ni, vsaj za to vlogo ne.

"The Ultimate Gift" - spet vloga deklice, trmaste, odločne s precej drznim jezikom. Njena vloga v v filmu je zgolj stranska, a doda filmu močan pečat. Film vreden oglede predvsem zaradi zgodbe. Zgodba o zapuščini zelo bogatega moža, z veliko družino in vnukom, ki je na račun od tega bogastva živel na veliki nogi. Stari oče pa mu da vrsto nalog prek katerih spoznava svet in ima možnost prejeti večino zapuščine.

In še dva izmed mnogih "My Sisters's Keeper" in "No reservations" prvega močno priporočam drugi je pa za vedeljsko popoldne.

ko se mesec konča in se odštevanje začne

Zadnje čase me nesprestano sprašujejo ali še nisem šel in kdaj bom šel proč. Zgleda da vsi komaj čakajo da se me znebijo, da bo mir. Pa je do odhoda še dolgo. pred kratkim sva zrihtala še zadnje nujne stvari (zavarovanje in prenočišče za prvih pet dni). Pa se mi je se skupaj zdelo, da je do 24. 10. še ogromno, vsaj 2 meseca.

Zdaj ko ni več september in se je meseca zamenjal sem se kar naenkrat zavedal, da pa vse skupaj ni več tako daleč. Manj kot 24 dni. Čez 3 tedne bom že na letališču v pričakovanju dalnjih krajev (V tem času pa skočim še za par dni v Rim. ) Kako čudno delujejo človeški možgani (vsaj moji), 30. 9 je blo do odhoda še dolgo, 1. 10 pa smo skoraj že tam. Še malo pa bom začel delati črtice.

Ponavadi, če greš na potovanje si narediš okviren plan potovanja. Sam pa vem o novi zelanjiji zgolj par stvari: da vozijo po levi, da so Maori domorodci in da so tam snemali Gospodarja prstanov. In to je to, kaj šele da bi vedel, kaj je lepega za videt in kaj se splača obiskat.

Sva pa bila na kavi z znanko, ki je v tam doli živela 8 let in se pozimi vrača dol. cela kava je bila kot reklama za Novo zelandijo (kaj se piše Nova zelandija ali Nova Zelandija, še tega ne vem :( ). Uglavnem po njenem mnenju se ne splača priti nazaj. Razbila mi je še neke ovire in težave v zvezi s službo. Tako da res ne vem če bom prišel nazaj.

glas

Gledam nek video na keterm sem tud sam nekaj govoru in se kot vedno začudim. Nad glasom, ki ga oddajam. Sam namreč slišim čistzo drugače svoj glas, kot ga slišim iz video posnetka.

Zakaj je tako?

Nimam pojma. Sem prepričam, da če mi bi dali enih 15 posnetkov nekega stavka v video formatu in da bi bil med tistimi petnajstimi tudi moj glas, nevem če bi znal poiskati svoj glas.

misel

"To je zadnja stvar na svetu, ki bi si je želel."

En bogi stavek v knjigi, ko se zamisliš nad rabo jezika, ki ga uporabljamo.

Kar dokaj pogosta fraza za nekaj kar si resnično ne želiš. zgornji stavek si lahko poenostavimo tudi tako: "Vse si želim prej kot to."

Ampak a je res. Po drugi strani pa fraza lahko predstavlja svtar, ki bo uresničila vse želje in pričakovanja in si potem ne želiš več več nič drugega, saj boš imel vse. torej kot nekakšen srečen konec.

gore

Sem se letos v 10. dneh toliko nahodil in naužil teh naših gora, kot se jih nisem prej v 2. letih skupaj. Saj ne vem ali se je za pohvalit ali za zjokati.

Vse se je zaželo že na planinskem taboru (30. po vrsti, moj 18. ti). Letos smo šotorili na Bohinjskem na višini 600 m. Sepravi gore okoli in okoli. Naš novi vodja je imel ubutačno idejo kam bomo vse hodili in večino je tudi izpeljal.Za ogrevanje je bila na programu Rodica 1966 m. 4 ure hoje samo navzgor. Vsega skupaj 8h. V tabor smo prišli prijetno zmatrani. Po dolgem času je bila to moja prva konkretna tura. Kondicije na srečo ni manjkalo, sem jo pridobil kar nekaj pri organiziranju SPOT-a.

Nato smo imeli še nekaj bolj enostavnih tur, kot so planina Voje in Komna. Enostavne po višini almpak po dolžini pa niso tako nedolžne, še posebej če greš iz komne peš nazaj v tabor. Zadnje metre sm že malo trpel.
Naslednji pohod, kjer sem si želel malce pretegnit noge je bil Pršivec 1761 m ena lepših razglednih gor na Bohinjskem. Se nahaja tik nad Bohinjskim jezerom in omogoča pogled na Bohinjske gore in večino Julijskih alp.
Začetn plan je bil tak, da bom šel sam, ampak potem nas je šla skupinica 6 partizanov. In tempo je bil pravi. Iz predpisanih 3h za vrh smo mi skrajšali na vsega 1h in 40 min. Malo za dušo. Da smo se še naužili lepot Bohinjskih planin smo zavili na povratku še na planino Viševnik.Nato je bilo pašasi našega planinskega tabora konec. Sledil naj bi še 4 dnevni oddih v hribih. Napaka. Vsak dan hoje je bilo hujše in več za hodit.
Prvi dan sva šla iz slapa Savice prek Sedmerih jezer do prehodavcev. lep sprehod med katerim sva imela čas opazovat race v jezeru Ledvička in svizce pod Zasavsko kočo. Sem imel priložnost prvič videti svizca v slovenskih hribih.
Drugi dan nas je vreme malce hecalo in sva se z Doliča spustila ne samo do Lukne ampak v Zadnjico in šele nato prisopihala čist uničena na kriške pode.

Tretji dan se je pokazala napaka malomarne priprave na večdnevno pohajkovanje. s seboj smo pazabili vzeti kakšne vitaminske napitke (cedevita ali kakšne magnezijeve šumeče tablete). Tako da se je poznalo pitje same vode, ki nas je malo po malo izpirala in odnašala vse minerale in vitamine. Pa še sonce, je cel dan svetilo in nama pobiralo še tiste zadnje kaplje volje ki sva jo še imela. Vršič je prišel prepozno. Odločitev, da končava najin pohod in prepustiva končni cilj Jalovec za prihodnje mesece, leta.

konec enega, začetek drugega

Ja. Šolskega leta je za učence že zdavno konec, dober teden dni nazaj :). Za šolski kader se pa šolsko leto končuje ta teden. Še zadnja konferenca in počitnice so tu.

In po pravici lahko povem, da jo bom malo pogrešal, šolo namreč. Še posebej pa oba "moja" sedma rezreda. Res da so bili včasih zoprni ku hudič, in da se jim je zmiraj manj dalo a kljub temu so v meni pustili lepe spomine. Recimo, ko so nekateri po dolgih urah končno razumeli odstotke in se jim je obraz zasmejal, ali pa kakšni posrečeni pogovori med odmori in še se dobi.

In tega veselja je sedaj konec. Šola za naslednje leto ni dobila prostora zame, tako da s službo ne bo nič. A sonce je posijalo še preden se je zares pooblačilo.

Z oktobtom začnemo na novo. In sicer v deželi daleč proč Nova Zelandija za celih 7 mesecev (lahkoda tudi kakšen dan več). Letalska karta je že v rokah in samo še jesen čakam, da odidem poletju naproti :)

ko vse utihne

Te dneve intenzivno končujem pripravništvo na šoli. V sklopu pripravništva moram opraviti par nastopov z ravnatelico in mentorico. Po eni strani nič posebnega, po drugi pa nervoza, še posebno ker sem z učenci v razredu sam že pol leta.
Nečeloma sem si zastavil malce preveč prijatelski odnos z učenci in to me sedaj tepe, saj trpi disciplina. Včasih so prav neznosni in se ne da nič delat oz. jih posluša manj kot polovica.

Najbol me je pa presenetil odziv učencev v razredu. Končujem drugo šolsko uro kot običajno, učencem se ne da več nič, klepetajo ko zmešani in sploh in oh so obupni. No malce resnice je tukaj. Tajo po koncu ure se že v razred vsuje naslednji oddelek, ki ga poučujem. Kljub temu da je odmor za malico so po večini takoj vsi v razredu.
Sam še nekaj skačem med razredom in kabinetom. Ko sem v razredu me učenci neprestano nekaj sprašujejo in vzbujajo pozornost na razne načine. Omenim jim da pride danes ravnatelica in da naj zadnjo klop pustijo prosto. Seveda je to povod za opazke kako bo to uro in kaj vse bodo ušpičili.

Tik pred začetkom zvonenja se odpravim v kabinet po svoje stvari in da bi poričakal ravnateljico. Ker ravnatelica malce zamuja ob zvonenju odpravim v razred, mentorica pa skoči do ravnateljice. Začnem z uro, učenci malce čudno gledajo, kje je napovedana družba. Se že pripravljajo na vsa možna vprašanja, in komentarje ko potrka na vrata ravnateljica.

Vstanejo, in nato na poziv nazaj usedejo. Ravnateljica in mentorica se usedejo in od takrat kot, da bi se preselil v drug razred. Tišina. Popolna tišina, moram poudarit. Uro sem nato izpeljaj super skozi. oglasili so se le ko so me hoteli kaj vprašat v zvezi s primerom in še to eden po eden. Vmes med uro mi še ena učenka namigne naj se sprostim. Priznam malce sem bil živčen a ne dosti.

Po koncu ure sem jih odpeljal na malico. Po poti do jedilnice sem jih pobaral, da kaj je šla vsa klepetavost in nedelanje vaj. Absolutno bi morala ravnateljica na obisk vsaj enkrat na mesec. Tako bi bilo prav prijetno z delom v razredu.

NPZ

NPZ - nacionalno preverjanje znanja. NPZ-je učenci opravljajo v 6. in 9. razredu. V 6. je prostovoljno, v 9. obvezno. Prejšni teden so ga učenci pisali po vseh osnovnih šolah. In če naše šolstvo ne ve kam z denarjem je to izjemen primer kako ga zmetat skoz okno za ogenj.

NPZ-ji so zato da lahko učeneci vidijo kakšno je njihovo znanje v primerjav z ostalimi učenci po Sloveniji, ter koliko znajo glede na državna merila. Za to se učenci ne sekirajo ravno preveč.
Druga uporaba NPZ-jev pa je da se ovrednoti pedagoško usposobljenost učiteljev in šole. Strah in trepet učiteljev, pa ne zato, da se ne bi počutili sposobne učiti ali da ne znajo podajati znanja. Problem leži drugje.

Učencem NPZ-ji ne pomenijo nič, ne vplivajo na nič. Zato učenci teste vzamejo zelo zlahka. Učenci, ki imajo učne težave se sploh ne ukvarjajo s pisanjem testa, ponavadi sploh testa ne končajo. So učensi, ki so šli pisat test, ker so ga morali pisat a so po prvih 10 min končali s pisanjem in nato nadaljevanje testa prespali.
Kako lahko taki testi pravilno kažejo sposobnost učitelja. Učitelji se tega zavedajo in predvsem se bojijo, da se to vrednotenje šole in učitelja pozna pri plači oz. bo imelo drugačne posledice.

Sam sem bil pri NPZ-jih prisoten pri popravljanju testov. Popravljali smo teste iz ostalih Slovenskih regij. Dobili smo za popravit 152 testov. 8 ljudi je te teste popravljalo 5h. Pa je imel test samo 12 nalog.
Preden smo začeli s popravljanjem smo dobili navodila, kako so določene naloge točkovane in kaj se za posamezno točko šteje. Ob tem so se mi pojavljala vprašanja kako hudo gre našemu sistemu, da učencem tako popuščamo.

Naj navedem samo en primer. Pri dveh nalogah je moral učenec uporabiti pravilno formulo, da je dobil točko. To pomeni, da je v formulo ustavil podatek. Pri neki nalogi, pa je bilo dovolj, da je formulo prepisal s prednje strani, kjer je imel napisane skoraj vse formule. Da sploh ne omenim, da je lahko v formulo ustavil napačen podatek pa je vseno dobil točko.

Tako mečemo denar stran. In z novim zakonom naj bi NPZ je pisali v 6, 7 in 8 razredu. Še vedo pa brez kakšnih hudih obvesznosti za učenca.

število 7

7 je pravlično število

7 dnevov v tednu - ...
7 nebesnih teles vidnih s prostim očesom - ...
7 čudes starega sveta - piramida v Gizi, Babilonski viseči vrtovi, Zeusov kip, svetilnik v Aleksandriji, Artemisov tempelj, mavzolej, Heliosov kip,
7-zip - brezplačen program za branje in ustvarjanje kompresijskih datotek
Mesto na 7 gričih - Istambul, je poznam tudi pod imenom mesto na sedmih gričih.
007 - ...
7 smrtnih grehov - ...
Sedem let v Tibetu - ...
7 vrlin - ...
7 čaker - ...
7ven - ...
7 barv marice - ...

7 - je praštevilo,
je Mersennovo praštevilo (2^n-1),
je dvojno Mersennovo praštevilo,
je prvo število za katero velja Midyjev izrek,
prvo Woodallovo praštevilo,
je najmanjše veselo praštevilo,
drugo srečno praštevilo, ...

Numerologija pravi, da imajo ljudje s številko 7 veliko moč v misticizmu, intelektualnosti in kulturi. Slabše vpliva na čustveni del.

moj mali kuštravc

Počasi bo že 3 leta, odkar sem se začel ukvarjati s temi majhnimi drevesi. In se do sedaj nimam ravno še s čim za pohvalit. Še vedno imam doma "bonsaj", ki sem da gobil na začetku in je tolk trdoziv da noče in noče umreti.

Prvi "bonsaj junior" sem dobil na delavnici za začetnike bonsajizma. A je kmalu po koncu tečaja bonsaj naredu samomor. Še sajna se mi ne kaj mu je manjkalo.

Nato sem poskušal izkopati eno majhno drevo in ga vzgojiti v bonsaj. A je bil izkop bolj krute narave in bonsaj ni preživel presaditve v lonec.

Nato sem dobil v dar izkopan brin, zgoraj na sliki. Eno leto je lepo počival v originalni zemlji v gajbici. Nato se je letos presadil in kmalu po tem je doživel novo frizuro. In sedaj je še lepo pognal nove vršičke, tako da zgleda da mu je prav všeč pri meni. če bo priden po počasi v letu ali dveh dobil tudi novo posodo.

1 down, 2 to go

Ta vikend smo pod streho spravili enega velikih dogodkov to leto. In sicer Plezalni vikend pod Turo. Počasi ratuje ta vikend preveč obsežen. Letos smo uvedli novo stvar, ki nam je popestrila nedeljsko dopoldne in del popoldneva, reče se ji Adventure race - Tura.

Sam niti nisem bil dosti prisoten pri ostalih stvareh, sem pa pomagal pri izvedbi Adventure race. Organizirat kaj takega je bilo za nas prvič. Za papirje smo skori izgubili živce. Saj nam je zavod za varstvo narave dal dovoljenje za prireditev. Ampak so v svojem dovoljenju pripisali svoje mnenje, da bi vse skupaj končali malce prej (Lovska koča). in posledično nam je zato upravna enota izdala dovoljenje samo do lovske koče.
Največja fora je v tem, da je naša trasa potekala po asfaltni cesti Podnanos - Nanos, po kateri se za vikend pelje ogromno avtomobilov, ki zgleda da nič ne motijo narave. Na srečo smo z malce prigovarjanja le dobili dovoljenje do konca.

Ok. Da se vrnemo nazaj. Zadnji mesec imam v glavi tri velike stvari v glavi: Plezalni vikend, Poroka in Slovensko orientacijsko tekmovanje.
In poskušam reševati in delati za vse stvari, a mi ne ratuje ravno dobro. Največ časa mi je do sedaj pobrala poroka. Druga stvar je SPOT, plezalni vikend je bil ta zadnji na vrsti.

Sedaj se bo treba malce več posvetiti SPOT-u in ga počasi pripravit. več v prihodnjih dneh.

zanimiv odziv

Pred kratkim sem se udeležil nogometnega turnirja okoliških vzgojno izobraževalnih ustanov. No uglavnem nogomet ni moj šport. A ko se gre za udeležbo na brezveznem seminarju ali udeležbo na nomometu izberem nogomet.

Udeleženci: vojska, zavod, škofijska in mi-osnovna.

Na začetku sem mislil in upal, da mi ne bo treba v igro. Že pri ogrevanju sem pokazal precejšnjo mero ravnodušnosti. In tako je bilo vse do 5 minute prve tekme, ko sem moral kot zamenjava v igro.
Do sedaj sem vedno igral v obrambi, da mi ni bilo treba streljati na gol. Ker pošteno povedano, žoga je šla v vse možne strani, samo proti golu ne.

Ok sem na igrišču, mal brezglavo tekam gor in dol. Enkrat v obrambi, takoj zatem v napadu. Kjer nevem točno kaj bi delal. A šit žogo dobim pod noge v bližini gola. kaj naj zdaj z njo. Od mojih ni nobenega blizu, dokaj prost strel sem imel na voljo. In zato sem se odločil za strel. Lahko bi rekel, da je bila odločitev v stotinki sekunde :) ha ha. Že ko sem z nogo zadel žogo sem vedel da to ni ravno to. Ni bil kakšen močan udarec in zadel sem jo bel z gležnom kot s stopalom. In GOOOOL. Ja res, prvi pameten kontakt z žogo in je že padu gol.
Počutu sem se kot najboljši nogometaš, ala Messi ali Ronaldo. Lažem. Točno sem vedel, da je vse skupaj bila ogromna sreča.
No to je bil edini omembe vreden trenutek v tej igri, čakalo nas je še finale. V finalu smo spet zmagali, kjer sem spet zadel gol, malce lepši in bolj načrtovan. Soigralec je podal, jst sem samo čakal pred golom in žogo preusmeril v gol.
Skupen rezultat zmaga.

No poanta, ki jo želi povedati je sledeča. Pridem naslednji dan v šolo in že vsi "Bravo učitelj!", "Učitelj sre rejs dali 2 gola.", ... In vidiš kako si v učenčevih očeh zrasel iz enega navadnega učitelja v človeka ki "obvlada". Vse to naredi en nogometni turnir.

Zato sploh ne bi bilo slabo, če bi bilo takih turnirjev več in v različnih športih, da bi lahko učitelji pokazali, da niso samo neki zagamani ljudje, ki jih nekaj silimo. ampak da ima vsak tudi neke svoje sposobnosti in vrline.
Zagotovo bi se potem dvignil ugled učiteljev in njihovo spoštovanje.

Zdaj pa končno je

Že dolgo je odkar sem prvič pomislil na orientacijo v okolici Podkraja. No potem je prišel trenutek da se bi lahko podili po tistem območju. A na žalost sem tekmo moral zaradi snega večkrat prestavit v dolino.

Ampak zadnji vikend je pokazal, da se je splačalo počakat. Kljub vsemu prestavljanju zaradi snega, sem bil primoran tekmo organizirat v snežnem Podkraju. Kar niti ni bilo tako slabo.

Ker mi je sneg zasnežil nekatere poti, sem bil odrezan od nekega področja. Pa časa za postavitev celotne proge ni bilo. Treba je bilo improvizirat. Start in cilj postavit na sonce, kakšno točko črtat in podobno.

Ob 6h sem bil že v Podkraju v samih telovadnih copatah in začel postavljat točke. Že takoj ko sem videl da je še kar nekaj snega okoli sem vedel, da ideja o telovadnih ni dobra. A kaj ko poti nazaj ni bilo. Bom pa malo zmrzoval, sem si rekel in šel naprej.

In če se mudi se ponavadi nekaj gvišno zalomi. In tako se je tudi meni. Postavim 2. kontrolno točko, vse vredu. grem že vsa pomirjen nazaj proti startu in kar naenkart vidim, da točka ni na pravem mestu. In laufam v snegu, udira se mi a nekako prisopiham do vznožja vzpetine. Na vrh sem se komaj privlekel. Nato pa dol in na drug hrib. Na start, kjer so me že čakali sem se komaj privlekel. Jst pa še nimam postavljene zadnje točke. Šit.

No pa začnemo. Piha jst zmrzavam in ekipe počasi pošiljam na pot. Časa za pridet na cilj 4h, 6KT, en kup snega v gozdu in točke, ki niso normalno nevem kako zahtevne. Ko vse ekipe odpravim se začne doba čakanja in postopanja okoli cilja.

No in kot vgrozljivkah vse ekipe pridejo na cilj 5 min do 12h. Tik preden bi bile diskvalificirane pridejo ena za drugo. Še bolj zanimiv je rezultat iskanja. Naše ekipe so dobile samo prvo točko, pa še to sem v naglici napačno postavil.



Na zgornji sliki je vidno kako se lahko hitro malo orneš in že si v napačni smeri. Smer hoje je bila iz WP003 proti WP007 po spodnji poti. Na WP007 sem nameraval priti po približku kot jo kaže rdeča linija, a sem se nekje mal zavrtel in naredil veliko ovinek. tekmovalci so imeli smer iz WP007 na WP003 po zgornji poti.

dilema

Kakšen odnos naj učitelj ima do učencev? Distanciran ali prijateljski.

Otroci hočejo vedeti vse od tega ali imam facebook, kje sem doma ali sem veren ali ne, koliko sem star, če imam punco, ... vprašanj je milijon in se ne končajo. Kakšen je namen teh vprašanj ne vem. Ali me hočejo samo zamotiti ali pa hočejo vzpostavit nekakšen odnos.

V razredu se poskušam držati čimbolj nazaj. Samo pred kratkim sem šel z mojima razredoma na pohod v okviru športnega dne in sem se tekom pohoda malce več pogovarjal z učenci in učenkami. To pomeni odgovarjanje na ogromno vprašanj.
In tekom pohoda smo vzpostavili dokaj prijateljski odnos.

Dilema se zdaj pojavlja ali ta prijateljski odnos ohraniti v razredu ali ohraniti prejšnji malce distanciran odnos. Bojim se namreč, da bi prijateljski odnos bolj škodil razredni klimi, kar se tiče podajanja snovi in preverjanja znanja.

shot-out

Novost v snookerju. Podobno kot Premier liga samo, malce prirejena pravila, bolj klubsko vzdušje in čas.

Za kaj gre. Gre za novo zvrst tekmovanja v snookerju. Ni več "zamorjenega" vzdušja, kot nekateri govorijo o vzdušju na tekmi. Vse skupaj spominja na tenis, mir je le pri udarcu. In vse skupaj se odvija hitro.
Glede na odzive igralcev se bo ta turnir prijel in bo ostal, saj se pritegnil kar močno št. gledalcev, pa še nagradni sklad je pošten za št okvirjev, ki jih igralci igrajo 130.000 funtov, oz. če povem zmagovalec dobi 32.000 funtov. Ni slabo za 2 dni dela in 6 odigranih okvirjev (1h igranja).

Več si lahko preberete na straneh worldsnooker.

Pravila:

• 10 minut za okvir
• samo en okvir
• prvih pet minut ima igralec 20 s časa za udarec, zadnjih 5 minut 15 s.
• pri udarcu se mora žogica dotakniti okvirja ali pa biti potopljena
• pri "napaki" gre žogica v roko, in si jo igralec postavi kamor želi

Favorit turnirja Ronnie O'Sullivan je prišel do polfinala, zmagovalec Nigel Bond.

Zanimivo pa je to, da sem tekmo spremljal živo prek interneta in v okvirju sem nonstop tudi spremljal število ljudi, ki je gledalo prenos na tej strani. Ko je igral Ronnie se je število povzpelo na 2100. Ker pa ni prišel v finale je finale gledalo občutno manj ljudi, samo 1636. Pa čeprav je bilo med tekmama vsega skupaj 15 min. razlike. Kaj pomeni ime Ronnie O'Sullivan!

Zanimivost: Med prvimi petimi, ki so na tekmi dosegli največji "break" so:

• Ronnie O'Sullivan 123
• Ronnie O'Sullivan 113
• Alfie Burden 106
• John Higgins 93
• Nigel Bond 91

Kot vidite so bili na 63 igrah doseženi samo trije "breaki" nad 100 in kar dva od treh je dosegel Ronnie.

Ponovno na balvanih

Po začetnem nelagodju nad balvaniranjem, me je lepota raztresenih kamnov poklicala medse. Tokrat obisk med vikendom. Naš avto je odpotoval v petek zvečer, v četrtek smo poslali že eno skupino naprej. Oni so plezali en dan več. Jim tako zavidam.

Slika: Vsi nestrpni, da okusimo nove probleme. Ura že 9:30 mi pa še vedno pred bivakom. :(

Bivanje je bilo proti zadnjič luksuzno. Spanje v krajevnem zaklonišču, pod osnovno šolo. Vse smo imeli: nizke pograde, velik skupni prostor, ogromno kuhinjo, WC-je in tuš s toplo vodo. Amerika. Vse skupaj za 10€ na dan. Če nas bi bilo več bi bilo še bolj poceni. Skupaj z vso hrano, bencinom in cestninami je vsak dal 70€. Se pozna samo 4. v avtu.

Slika: Jara kača blazin na dveh nogah.

Prvi dan obisk balvnani v Chironico, drugi dan balvani v Chresciano (Kjer smo bili lani.). Chironico me ni tako pritegnil. Kamni razmetani povsod vmes ogromno grmovja, senca in me vsemi tem kamenjem je bila le peščica uporabnega. Če bi bil samo tu skoraj 100% ne bi prišel še enkrat.

Prvi dan smo bili večinoma vsi skupaj, kar se je izkazalo za dokaj neuporabno, saj smo bili 3. taki, ki plezajo dosti nižje ocene kot ostali. Drugi dan smo situacijo popravili in smo se ločili od profesionalcev :). Rezultat intenzivno in količinsko plezalno. Skupen izkupiček 6b in en kup 6a, nekaj teh tudi splezanih na pogled.

Slike: Pristop k problemu: 1) problem mora bit, 2) poskus držanja belih flekov, 3) spravit se čez rob na sam kamen.

lekcija

Prvi dan po počitnicah, mulci so še polni energije. Še preveč polni. Pouk se dobro začne pa učenci že skačejo po glavi. Na začetku se jih še da mirit, a s časoma so vse bolj nestrpni. Potem jim še enačbe ne gredo najbolj od rok in si ne dopustijo, da bi jim razložil potek reševanja. Klepetanje se stopnjuje. Opozorim enkrat, opozorim dvakrat, po tretje opozorilu najbolj problematičen tandem presedem.

In mir za dve minuti. Nato pa nazaj, kjer so ostali. Razlage sploh ne poslušajo in tisti, ki jo poslušajo jo ne morejo vredu slišat. Sledi radikalen ukrep. Na desno stran table Najprej napišem "ZV str. 135 /" me čudno gledajo in jim hkrati opomnim da če ne dajo miru se bo poleg strani zapisala še številka naloge, ki jo imajo za domačo nalogo. Ok, čez dve minuti že pišem številko naloge. Naloga vsebuje vsaj 12 računov z izrazi. Konkretno veliko. Ura je nato znosna še tiste par minut kar jo je ostalo.

Drug dan. Takoj ko pridem v razred že jamrajo da so nalogo delali 3 ure in kako so trpeli. Povem jim da se strinjam z njimi, da je bilo res veliko naloge. Vprašam jih če so razumeli zakaj so imeli toliko naloge. Na moje veselje je odgovor pozitiven.

Da je lekcija zalegla je bilo vidno v tisti uri, ko so normalno delali in poslušali brez kakšnega posebnega klepetanja. Temu se reče lekcija osvojena.

Zanimiva filmska zgodba

"Če bi lahko izvedeli, kdaj točno boste spoznali svojo sorodno dušo, bi želeli vedeti?" S tem opisom je Siol opremil film Časomer.

Sam film je čist povprečen film. Samo sam koncept oz. filmska zgodba je pa zanimiva. Več o filmu. Zaradi zgodbe je pa film vreden ogleda in se malce zamislit nad zgodbo.

Bi si res želel, da bi vedel kdaj bom spoznal svoje bodočo ženo. In kako bi to izgledalo. Dilema da dol padeš. Sam si tega ne bi želel, pa čeprav sem zelo štorast kar se tiče deklet.

Bi gledal ko butast v napravo in ko bi začela kazati čas bi ... Kmalu bi postali čustveno otopeli, saj bi ljubezen postala predvidljiva in načrtovana. Trenutno se še zedinit ne moremo točno kaj ljubezen je in kako jo človek občuti kaj šele da jo napove. tako da smo še en čas varni pred tako butasto napravo. Druga zanimiva stran je da ne bi več mogel reči, da grem v lokal oz. zabavo spoznavat dekleta. To dejanje bi bilo brezvezno. Pa še lepo se bi oblekel prej ko bi naprava odštela zadnje minute in nestrpno pričakoval ne dekleta ampak zadnjo sekundo.