Vedno sem govoril, da jst pa tega nikoli ne bom počel. Nikoli se nisem videl, da bi jst užival v taki obliki plezanja. Pa ne zato, ker ne bi znal, ampak enostavno ker si ne bi upal.No potem pa pride vikend, k je blo večina folka doma. In na žalost je bilo v naših koncih slabo vreme. Zato je padla ideja da bi šli v švico. In ker nisem mel kaj bel pametnega za počet, sem se odločil, da grem zraven.
Torek zvečer zapustimo Slovenijo in po dolgi vožnji, 5h, prispemo na parkirišče v Švici. Vzamemo spalke in se zapodimo spat na nek graniten blok. V moji poletni spalki je bilo mraz, zato je bila noč še krajša. Končno prid
e jutro. Prva stvar je da se gremo segret s čajem in kupit vodič. Nato pa se začne zares. Vzamemo 3 blazine, nekaj nahrbtnikov z opremo in hrano pa marš v hrib pod granitne kamnite bloke. Ti bloki so bili različnih velikosti od prav najhnih (1m) do velikih (tudi 15m).
Sam sem prvi dan plezal zelo malo, drugi dan pa že malce več. Pa še to le na nižjih balvanih, do 2m visokih.
Je pa točisto drugačno plezanje, kot v skali. Vsega skupaj do 10 gibov in zoprno a hkrati bistveno spraviti se čez rob. In ti robovi so lahko bili zelo ostri ali pa zelo togi. Najbolj zoprno je, če je rob kota med približno 100° in 125°. Blazinice na prstih trpijo in se zelo hitro obrabijo, saj so vsi oprimki majhni ali pa jih sploh ni. V žargonu rečemo takim sloperji.
Drugače je pa ambient zelo dober, vse skupaj je locirano visoko nad dolino na platoju in pod kostanjevimi drevesi. In ti kamni raztreseni povsod.
Torek zvečer zapustimo Slovenijo in po dolgi vožnji, 5h, prispemo na parkirišče v Švici. Vzamemo spalke in se zapodimo spat na nek graniten blok. V moji poletni spalki je bilo mraz, zato je bila noč še krajša. Končno prid
e jutro. Prva stvar je da se gremo segret s čajem in kupit vodič. Nato pa se začne zares. Vzamemo 3 blazine, nekaj nahrbtnikov z opremo in hrano pa marš v hrib pod granitne kamnite bloke. Ti bloki so bili različnih velikosti od prav najhnih (1m) do velikih (tudi 15m).Sam sem prvi dan plezal zelo malo, drugi dan pa že malce več. Pa še to le na nižjih balvanih, do 2m visokih.
Je pa točisto drugačno plezanje, kot v skali. Vsega skupaj do 10 gibov in zoprno a hkrati bistveno spraviti se čez rob. In ti robovi so lahko bili zelo ostri ali pa zelo togi. Najbolj zoprno je, če je rob kota med približno 100° in 125°. Blazinice na prstih trpijo in se zelo hitro obrabijo, saj so vsi oprimki majhni ali pa jih sploh ni. V žargonu rečemo takim sloperji.
Drugače je pa ambient zelo dober, vse skupaj je locirano visoko nad dolino na platoju in pod kostanjevimi drevesi. In ti kamni raztreseni povsod.
Ni komentarjev:
Objavite komentar