GPS in računalnik

Moj prvi potep z GSP napravo (magellan ) je bil katastrofa, ni mi kazal kje sem hodu samo kje trenutno sem. Za nameček ga še nisem pole povezal z rač. tako da sploh nisem prenesel točk na rač. Vse skupaj je bilo brezveze.

No vmed med prvim in drugim potepom, sem imel še neko izobraževanje o uporabi GPS-a ampak tako splošno, da se mi je zdlo brezveze in nisem prav nič odnesel.

No moj drug potep je bil že bosti bolj produktiven, saj sem se v redki megli podil po Nanosu in postavljal progo za bližajoče tekmovanje. In s seboj sem imel vso možno opremo, kompas, zemljevid, višinomer in GPS. O tem kako se je GPS obnesel kdaj drugič.

Ko sem prišel domov, sem poskusil prenesti svojo pot na rač. No in ker naj bi znal nekaj delat z rač. sem mislil, da bo šlo to zlahka. Ampak sem se uštel. Najprej moj program Quo ni prepoznal GPS naprave in je še vedno ne. No po prelistanju navodil naprave in Qou naprave, sem se odločil, da poskusim, z tovarniškim programom VantagePoint. No po dolgih mukah mi je končno uspelo. Sam kaj ko je GPS naprava malček neumna in se ne poveže kar z računalnikom, ampak samo z programom. Z VentagePoint sem si na rač prenesel tudi magellanov zemljevid topo slo. Zemlevid je katastrofa, ali pa sam jast ne znam delat z nijm. Sploh ni oster, plastice so komaj prepoznavne. Več stvari sploh ni označenih in napisanih.

Tako da kot program prisegam na Qou, ko bodo poštimali še povezave bo prav zakon. Dotlej pa malček več čaranja. Naslednjič pa več o te kako se GPS obnese v praksi.

umazana resnica življenja v ruševinah

Ob depresivnem vremenu, kot se te dni potika po naših koncih, rabi vsak človek mal razvedrila. No jst sm ga poiskal v filmu. Prejšnji vikend na Liffu v Ljubljani, kjer vrtijo filme z vsebino. Sedaj pa doma na računalniku. "My life in ruins" in "The ugly truth" oba holivudska, oba iz žanra romantične komedije. Se pravi brez kakšne poglobljene vsebine za razvedritev.

In kot je značilno za holivudske romantične komedije je zgodba znana vnaprej in konec znan na začetku. Moški in ženska se tekom filma noro zaljubita in živita srečno do konca svojih dni. Ponavadi se moški ali ženska vmes ogreje za drugega, a to pripomore le k dodatnim 30 min filma.

O filmih sploh ne bom govoril. Le to povem da se splača pogledat oba, nista ravno waw, ampak dokaj prisrčna. My life in ruins oglašujejo kot nekakšno nadaljevanje Moje obilne grške poroke, samo razen glavne igralce in to da igra Grkinjo ne vidim nič skupnega. The ugly truth oa je zanimivo, da ženska vzame moškega da ji svetuje pri osvojitvi drugega moškega.

zamujene priložnosti

Cel prejšnji teden megla, idealno za se potepat po Nanosu s kompasom in zemljevidom v roki. Sam kaj ko ni bilo volje. Če bi mi kdo dal nalogo ali iziv, da se grem vreverit v znanju orientacije, bi ga verjetno sprejel in ne bi dosti omahoval. Ampak ker bi to pohajkovanje bilo bolj namenjeno dokončni postavitvi proge za prvo letošnjo orientacijsko tekmo, z obiskom Nanosa odlašam, do zadnjega. In sedaj se zna zgodit, da bo megla izpuhtela in bo pohajkovanje postalo enostavno.

Saj ne de je kaj slabega, nasprotno je še poljše. Se pa zgubi smisel in bistvo orientacije, da se znajdemo tudi v težjih razmerah.

Zato si najbolj želim, da bi se prvi vikend v decembru, po Nanosu podila megla. Ne prav gosta in ne prav redka ravno prava, da bo popestrila tekmovanje.

ko se človeku ne da nič

Zadnji teden po naši prelepi dolini razsaja megla. Namesto, da bi se občasno podil po Nanosu ali pa šel iskat moje ze izbrane bonsajčke, lepo lezim doma kot stara krava. Ima pa vsaka slaba stvar svojo dobro stran. V mojem primeru sem končno do konca pogledal Gilmore girls in malce več sm plezal na umetni stenci.

ponovno prvič

Ja prejšnji blog je šel in zdaj je tukaj nov