Ja skoraj jih bo konec, božično novoletnih počitnic, kot jim pravijo v šoli. Še dva dni in spet v šolske klopi.
Ampak še nikoli se nisem imel toliko slabe vesti kot letos. Komaj sem čakal, da se začnejo a si malo oddahnem :) in da naredim kaj za šolo. A kaj ko je vse drugo prišlo vmes in šola še vedno ostaja na stranskem tiru. Čeprav me čakajo priprave, sestavljanje krajšega testa in ocenjevanje predstavitev.
Saj za vse drugo je bilo so bile počitnice produktivne, samo za šolo ne. Še dobro, da obstaja nedelja zvečer in ponedeljek zjutraj. Včasih se čudim kaj vse se da narediti v tem času. Kar naenkrat je vse narejeno. Zato upam, da bo slaba vest kmalu zbledela.
31. december 2010
19. december 2010
2 meseca zatišja
Že dva meseca mi ni uspelo spraviti niti besede na blog. Žalostno vem ampak pomanjkanje časa in volje. Pa ne da v tem času ne bi bil za računalnikom (ker visim nonstop za njim) ampak pisanje pa mi ni šlo.
Od brezposelne osebe, ki dela občasno v restavratorskih vodah, sem prešel v šolstvo, včasih ugleden poklic učitelja. In ker sem več ali manj nov v teh vodah je delo toliko bolj zahtevno. Tako da je zdaj dela še preveč. :) Zato sem rajši postal pasivni obiskovalec interneta, ki vsak dan pregleda svoj email in odigra par potez šaha.
Bom pa v prihodnji dneh napisal tudi o kakšni prigodi iz šolskih klopi. Ki postajajo vsak dan bolj domače in prijetne.
Od brezposelne osebe, ki dela občasno v restavratorskih vodah, sem prešel v šolstvo, včasih ugleden poklic učitelja. In ker sem več ali manj nov v teh vodah je delo toliko bolj zahtevno. Tako da je zdaj dela še preveč. :) Zato sem rajši postal pasivni obiskovalec interneta, ki vsak dan pregleda svoj email in odigra par potez šaha.
Bom pa v prihodnji dneh napisal tudi o kakšni prigodi iz šolskih klopi. Ki postajajo vsak dan bolj domače in prijetne.
17. oktober 2010
Gamer
Mislim, da je neka znana oseba nekoč izjavila nekaj v smislu "Kar si človek izmisli to lahko tudi naredi." Logično. saj ne moreš nečesa naredit, če nimaš ideje kaj bi naredil.
Tako so ukrotili ogenj, iznašli kolo, avtomobil in kloniranje ter potovanje na luno. Vse to je bila na začetku le fikcija, ki je počasi prerasla v koncept in nato v realnost. Pisci romanov in scenarijev so si dolgo pred samim poletom Apola že zamišljali kako bo človeška rasa stopila na nam najbližje nebesno telo. A je bilo vse do okrog leta 1945 zgolj znanstvena fantastika v katero ni verjel nihče. Dobro desetletje zatem pa so Američani že stali na Luni.
Takih zgodb je na milijone. A danes me je ena prav malce prestrašila. In sicer s sveta filma. Film "Gamer" govori o tem kako ljudje nadzorujejo druge ljudi, s pomočjo nano tehnoloških vsadkov v možganih.
Kaj pa če bo čez par let to res. Da kar naenkrat ne boš več svoboden ampak zgolj lutka v rokah nekoga.
Tako so ukrotili ogenj, iznašli kolo, avtomobil in kloniranje ter potovanje na luno. Vse to je bila na začetku le fikcija, ki je počasi prerasla v koncept in nato v realnost. Pisci romanov in scenarijev so si dolgo pred samim poletom Apola že zamišljali kako bo človeška rasa stopila na nam najbližje nebesno telo. A je bilo vse do okrog leta 1945 zgolj znanstvena fantastika v katero ni verjel nihče. Dobro desetletje zatem pa so Američani že stali na Luni.
Takih zgodb je na milijone. A danes me je ena prav malce prestrašila. In sicer s sveta filma. Film "Gamer" govori o tem kako ljudje nadzorujejo druge ljudi, s pomočjo nano tehnoloških vsadkov v možganih.
Kaj pa če bo čez par let to res. Da kar naenkrat ne boš več svoboden ampak zgolj lutka v rokah nekoga.
21. september 2010
samozavest
Nisem še omenil, ampak začela se je nova sezona v snookerju. In iz tukaj sledi moja opazka. Reportaža o igri.
V prvem krogu dvobojev sta se srečala moj favorit Ronnie 0'Sullivan vs. mark King. In v zadnji igri (igrali so na 5 iger, prvi do 3 zmag) Ronnie pride prvi do točk. Ko spravi v žep eno rdečo in eno črno (ostane še 14 rdečih in 6 barvnih) se obrne k sodniku in ga vpraša če je nagrada za maksimaleno št. točk, sodnik mu reče da se bo pozanimal.
Fora je bila v tem, ker je ima možnost igrati z rdeča na plavo - lažja ali pa na črno težja varianta. Nekaj časa je počakal, da bi lahko izvedli, a se je kmalu naveličal čakati in odigral težjo varianto. Čez par žogic, ko še vi bilo odgovora se obrne k sodniku in mu reče, da če lahko izve odgovor pred zadnjo črno žogco.
Na sredini izve da ni posebne nagrade za maksimum, ampak samo za najvišji "break" in sicer 4000 funtov.
Kot majhen znak negodovanja se ustavi in hoče zaključit z igro pri 140 točkah s samo še črno na mizi in idealnim položajem. A ga sodnik prepriča, da potopi še črno in tako doseže maksimum.
Sam to da si takoj po 2 žogcah upaš vprašat in sploh mislit na maksimum to pa ti je talent. Ali pa je toliko samozaverovan vase da ne vidi druzga. Jaz nerjamem v prvo.
S tem maksimumom je postal vodilni z 10 v svoji zbirki, sledi mu Stephen Hendry z 9. Še bolj zanimivo je da jih je do sedaj od vseh igralcev samo 70 maksimumov. In da jih ima nekdo 1/7 ni slabo.
V prvem krogu dvobojev sta se srečala moj favorit Ronnie 0'Sullivan vs. mark King. In v zadnji igri (igrali so na 5 iger, prvi do 3 zmag) Ronnie pride prvi do točk. Ko spravi v žep eno rdečo in eno črno (ostane še 14 rdečih in 6 barvnih) se obrne k sodniku in ga vpraša če je nagrada za maksimaleno št. točk, sodnik mu reče da se bo pozanimal.
Fora je bila v tem, ker je ima možnost igrati z rdeča na plavo - lažja ali pa na črno težja varianta. Nekaj časa je počakal, da bi lahko izvedli, a se je kmalu naveličal čakati in odigral težjo varianto. Čez par žogic, ko še vi bilo odgovora se obrne k sodniku in mu reče, da če lahko izve odgovor pred zadnjo črno žogco.
Na sredini izve da ni posebne nagrade za maksimum, ampak samo za najvišji "break" in sicer 4000 funtov.
Kot majhen znak negodovanja se ustavi in hoče zaključit z igro pri 140 točkah s samo še črno na mizi in idealnim položajem. A ga sodnik prepriča, da potopi še črno in tako doseže maksimum.
Sam to da si takoj po 2 žogcah upaš vprašat in sploh mislit na maksimum to pa ti je talent. Ali pa je toliko samozaverovan vase da ne vidi druzga. Jaz nerjamem v prvo.
S tem maksimumom je postal vodilni z 10 v svoji zbirki, sledi mu Stephen Hendry z 9. Še bolj zanimivo je da jih je do sedaj od vseh igralcev samo 70 maksimumov. In da jih ima nekdo 1/7 ni slabo.
19. september 2010
filmski obrat
Par mesecev nič, zdaj pa kar dve objavi v enem dnevu. Tako nanese.
Filmi, ki te držijo na nitki do zadnjih minut in ko že misliš, da je konec in da vse veš te obrnejo za 360°. Taki filmi so meni najboljši. In do da sta bila danes dva taka na sporedu je skoraj praznik.
Mojstrovine, ki se držijo ene zgodbe do konca in nato ti čisto na koncu predstavijo dejstvo, ki te šokira. Najprej te uro in pol prepričujejo da verjameš eni zgodbi nato pa moraš v 2 minutah sprejeti čisto novo vsebino. In vse skupaj lahko prebaviš šele na poti iz kinodvorane domov.
V tem pa je fora, da greš s kina in potem vsaj še uro premlevaš novo poanto. In iščeš kje bi se našel kakšen namig v prvotni zgodbi, da bi vse izvedel že prej, ali pa če je kaj takega kar se ne sklada.
"Se7en", "Game", "The village", Fight club", "The sixth sence", "Unbrakeble" so eni izmed cukrčkov filmske industrije s področja trilerjev, ki te na koncu obrnejo.
Filmi, ki te držijo na nitki do zadnjih minut in ko že misliš, da je konec in da vse veš te obrnejo za 360°. Taki filmi so meni najboljši. In do da sta bila danes dva taka na sporedu je skoraj praznik.
Mojstrovine, ki se držijo ene zgodbe do konca in nato ti čisto na koncu predstavijo dejstvo, ki te šokira. Najprej te uro in pol prepričujejo da verjameš eni zgodbi nato pa moraš v 2 minutah sprejeti čisto novo vsebino. In vse skupaj lahko prebaviš šele na poti iz kinodvorane domov.
V tem pa je fora, da greš s kina in potem vsaj še uro premlevaš novo poanto. In iščeš kje bi se našel kakšen namig v prvotni zgodbi, da bi vse izvedel že prej, ali pa če je kaj takega kar se ne sklada.
"Se7en", "Game", "The village", Fight club", "The sixth sence", "Unbrakeble" so eni izmed cukrčkov filmske industrije s področja trilerjev, ki te na koncu obrnejo.
nadaljevanke
Zakaj so vse uspešne nadaljevanke enake. No ne prav enake. Imamo enih par različnih konceptov, za vse možne nadaljevanke. Imamo pravnike, zdravnike, preiskovalce in prijatelje.
In danes se bom spravil na prijatelje.
Najbolj priljubljene so bile Friends, How I met your mother (HIMYM), Big bang theory (BBT), ... Zelo popularne in zelo zelo podobne nadaljevanke. Vse govorijo o vsakdanjih dogodkih, ki se jim pripetijo. Pri vseh nekako več kam pes taco moli: Frineds - kako in kdaj prideta skupaj Ross in Rachel; HIMYM - kako Ted spozna svojo ženo, za razliko od ostalih dveh Tedova žena ni članica klape; BBT - kako bo Leonard osvojil Penny.
Število glavnih igralcev en skoraj enako: 5 pri HIMYM in BBT ter 6 pri Frinedsih. Še podobnost je pri razmerju moški/ženska. 4:1 pri BBT, 3:3 pri Frinedsih, 3:2 (oz. 3:3- ko bo Ted spoznal Ženo) pri HIMYM
Pri vseh je glavno dogajanje okrog kavne mizice, ali je to v baru ali doma v stanovanju.
edimo kar me zdaj moti je da se ne spomnim kakšna podobna nadaljevanka je bila posneta med Friendsi 1994 ter 2005 za HIMYM. Ker skoraj zagotovo je morala biti biti.
Se človek vpraša, če je piscem nadaljevank že zmanjkalo idej o čem naj pišejo. Mogoče bo pa v prihodnje boljše.
In danes se bom spravil na prijatelje.
Najbolj priljubljene so bile Friends, How I met your mother (HIMYM), Big bang theory (BBT), ... Zelo popularne in zelo zelo podobne nadaljevanke. Vse govorijo o vsakdanjih dogodkih, ki se jim pripetijo. Pri vseh nekako več kam pes taco moli: Frineds - kako in kdaj prideta skupaj Ross in Rachel; HIMYM - kako Ted spozna svojo ženo, za razliko od ostalih dveh Tedova žena ni članica klape; BBT - kako bo Leonard osvojil Penny.
Število glavnih igralcev en skoraj enako: 5 pri HIMYM in BBT ter 6 pri Frinedsih. Še podobnost je pri razmerju moški/ženska. 4:1 pri BBT, 3:3 pri Frinedsih, 3:2 (oz. 3:3- ko bo Ted spoznal Ženo) pri HIMYM
Pri vseh je glavno dogajanje okrog kavne mizice, ali je to v baru ali doma v stanovanju.
edimo kar me zdaj moti je da se ne spomnim kakšna podobna nadaljevanka je bila posneta med Friendsi 1994 ter 2005 za HIMYM. Ker skoraj zagotovo je morala biti biti.
Se človek vpraša, če je piscem nadaljevank že zmanjkalo idej o čem naj pišejo. Mogoče bo pa v prihodnje boljše.
29. avgust 2010
fimski studiji
Že od nekdaj me pri filmih zelo zanima sam začetek, še preden se film dobro začne, ko se predstavi kateri filmski studio ima film čez. V kinu sem se vedno šel kako dobro jih poznam. In sem poskušal uganiti za kateri studio gre prej ko se je njihov logotip prikazal v celoti.
Se spomnite globusa prek katerega se zavrtijo črke, se spomnite leva, ki zarjove, dečka ki lovi ribe z lune ali pa velikanskega napisa obsijanega z žarometi, ...
Nekaj časa sem bil zelo dober, oziroma je bilo teh filmskih studijev tudi manj. Velika večina filmov je prišla izpod okrilja 6 studijev. "Velikih 5", kot so jih včasih imenovali: 20th Century Fox, RKO Pictures, Paramount Pictures, Warner Bros in Metro-Goldwyn-Mayer in "Majhni 3.". Universal Pictures, Columbia Pictures ter United Artist.
Z leti se je pogostost pojavljanja določenih studijev zelo spreminjala. RKO-ja, Metro, Warner-ja si moral imeti srečo da si jih zasledil. Medtem ko je bil 20th in Columbia skoraj za vsakim filmom.
Zdaj pa se je število teh studijev vzelo zelo povečalo in se igrice ugibanja skoraj ne da več igrati.
Se spomnite globusa prek katerega se zavrtijo črke, se spomnite leva, ki zarjove, dečka ki lovi ribe z lune ali pa velikanskega napisa obsijanega z žarometi, ...
Nekaj časa sem bil zelo dober, oziroma je bilo teh filmskih studijev tudi manj. Velika večina filmov je prišla izpod okrilja 6 studijev. "Velikih 5", kot so jih včasih imenovali: 20th Century Fox, RKO Pictures, Paramount Pictures, Warner Bros in Metro-Goldwyn-Mayer in "Majhni 3.". Universal Pictures, Columbia Pictures ter United Artist.
Z leti se je pogostost pojavljanja določenih studijev zelo spreminjala. RKO-ja, Metro, Warner-ja si moral imeti srečo da si jih zasledil. Medtem ko je bil 20th in Columbia skoraj za vsakim filmom.
Zdaj pa se je število teh studijev vzelo zelo povečalo in se igrice ugibanja skoraj ne da več igrati.
9. avgust 2010
regata
Na vrat na nos je padla odločitev gremo na Lošinj, točno Mali Lošinj.Razloga:
1. 26. Lošinjska regata,
2. morje
Ekipa:dva ki se ne zmenita dosti za jadrnice, en ki so mu všeč in ta zadn, ki je že malce nor nanje.
Več na: straneh organizatorja.
Sam sem vedel, da morja ne bom dosti izkusil, ampak bilo ga je čisto dovolj. V soboto dopoldne smo prispeli na otok Lošinj, kjer smo si ogledali sam start sobotnega navigacijskega plova. Ruta je bila sledeča: Lošinj - Susak - Ilovik - Lošinj. Na zgornjem izseku je z rdečo označen okviren potek. Ta dan smo mislili, da ne bo nič več jadrnic, zato smo se posvetili dopustu :). Postavljanje šotora in nakupovanje za večerjo, nato pa skok v morje. A glej ga zlomka, ravno smo si dobili super plac na plaži, že mimo našega zaliva zapluje prva jadrnica Shining Umago Maxi oz. "Terra Istriana"., kot smo jo mi klicali .To pa zato ker je imela na jadru to ime napisano na veliko. Zato smo se posvetili še uro našega časa za ogled prihoda prvih petih jadrnic v cilj. Na drugem mestu je bil naš Veliki Viharnik. Potem pa končno v vodo.
Tako zgleda če si postavljen v isti liniji kot je štart. Vse samo, da se bolje vidi kako natančni so ti jadralci. V vsega 6 minutah štartnega protokola si morajo izboriti čim boljšo štartno pozicijo. Zgornja slika je posneta vsega skupaj 10s pred startom, spodnja pa 1s po startu.
Zanimivo, kako lahko od 8m do 20m jadrnico pripelješ do štartne črte na meter natančno. Kakšni niso imeli takega znanja, drugi pa niso zadosti tvegali.
Tako izgleda ko mora jadrnica zamenjati smer oz. obrat. Naloga štirih mož je, da čimbolj gladko in hitro spravijo jadro na drugo stran jadrnice. Pri tekmovalnih jadrnicah je potrebno jadro naviti in ga nato razviti na drugo stran. Pri potovalnih pa jadro zgolj povlečejo na drugo stran. Za ta manever je ekipa potrebovala okrog 5s.
V nedeljo je vse skupaj potekalo v Lošinjskem zalivu in tako blizu gledalcem. Priprave na začetek prvega uspešno izvedenega plova v nedeljo. Vsi čakajo na predzadnji signal (minuto do starta), da se obrnejo in poženejo v dir. Startna linija je skoraj poravnana z levim robom slike.
Veliki Viharnik z vetrom drvi proti boji. Startal ni najbolje, si je pa do bolje že priboril prvo mesto. Na žalost z naše opazovalnice nisem uspel videti kaj se je dogajalo na samem startu, ampak bilo je pestro. Dva velikana (Veliki Viharnik in Terra Istriana) vsak v svoji gužvi med manjšimi jadrnicami. Slišali smo samo veliko zijanja in jamborja velikana sta stala skoraj na mestu. Komaj čakam, da dobim na spletu kakšne podrobne informacije.
Veliki Viharnik je od zadnje boje do cilja zapravljal prednost in tako je vsega skupaj 600m pred ciljem bil primoran v taktično igro z jadrnico Terra Istriana. Zapru ji je pot in jo tako prisilil v obrat. S tem si je izboril pozicijsko prednost, a je ni uspel vnovčiti.
Terra Istriana je bila primorana v drugi obrat, da se je umaknila od obale. Veliki Viharnik pa je v tem momentu zapravil zmago, saj se je na obrat pozno odzval. Viharnik je delal obrat kakšnih 10s po Terri in tako ji je omogočil, da je dobila poln veter v jadra.
Rezultat tega je bil, da se je Terra odpeljala mimo Viharnika do zmage.
Na žalost se ne spoznamo preveč na pravila in smo bili tudi precej oddaljeni od samega medijskega središča, tako da sploh nismo vedeli, da je dopoldanski plov bil prestavljen na popoldne. Tako da je ta minil brez naših radovednih oči in fotoaparata.
Kaj več o jadranju pa v kakšnem drugem prispevku.
1. 26. Lošinjska regata,
2. morje
Ekipa:dva ki se ne zmenita dosti za jadrnice, en ki so mu všeč in ta zadn, ki je že malce nor nanje.
Več na: straneh organizatorja.
Sam sem vedel, da morja ne bom dosti izkusil, ampak bilo ga je čisto dovolj. V soboto dopoldne smo prispeli na otok Lošinj, kjer smo si ogledali sam start sobotnega navigacijskega plova. Ruta je bila sledeča: Lošinj - Susak - Ilovik - Lošinj. Na zgornjem izseku je z rdečo označen okviren potek. Ta dan smo mislili, da ne bo nič več jadrnic, zato smo se posvetili dopustu :). Postavljanje šotora in nakupovanje za večerjo, nato pa skok v morje. A glej ga zlomka, ravno smo si dobili super plac na plaži, že mimo našega zaliva zapluje prva jadrnica Shining Umago Maxi oz. "Terra Istriana"., kot smo jo mi klicali .To pa zato ker je imela na jadru to ime napisano na veliko. Zato smo se posvetili še uro našega časa za ogled prihoda prvih petih jadrnic v cilj. Na drugem mestu je bil naš Veliki Viharnik. Potem pa končno v vodo.
Tako zgleda če si postavljen v isti liniji kot je štart. Vse samo, da se bolje vidi kako natančni so ti jadralci. V vsega 6 minutah štartnega protokola si morajo izboriti čim boljšo štartno pozicijo. Zgornja slika je posneta vsega skupaj 10s pred startom, spodnja pa 1s po startu.
Zanimivo, kako lahko od 8m do 20m jadrnico pripelješ do štartne črte na meter natančno. Kakšni niso imeli takega znanja, drugi pa niso zadosti tvegali.
Tako izgleda ko mora jadrnica zamenjati smer oz. obrat. Naloga štirih mož je, da čimbolj gladko in hitro spravijo jadro na drugo stran jadrnice. Pri tekmovalnih jadrnicah je potrebno jadro naviti in ga nato razviti na drugo stran. Pri potovalnih pa jadro zgolj povlečejo na drugo stran. Za ta manever je ekipa potrebovala okrog 5s.
V nedeljo je vse skupaj potekalo v Lošinjskem zalivu in tako blizu gledalcem. Priprave na začetek prvega uspešno izvedenega plova v nedeljo. Vsi čakajo na predzadnji signal (minuto do starta), da se obrnejo in poženejo v dir. Startna linija je skoraj poravnana z levim robom slike.
Veliki Viharnik z vetrom drvi proti boji. Startal ni najbolje, si je pa do bolje že priboril prvo mesto. Na žalost z naše opazovalnice nisem uspel videti kaj se je dogajalo na samem startu, ampak bilo je pestro. Dva velikana (Veliki Viharnik in Terra Istriana) vsak v svoji gužvi med manjšimi jadrnicami. Slišali smo samo veliko zijanja in jamborja velikana sta stala skoraj na mestu. Komaj čakam, da dobim na spletu kakšne podrobne informacije.
Veliki Viharnik je od zadnje boje do cilja zapravljal prednost in tako je vsega skupaj 600m pred ciljem bil primoran v taktično igro z jadrnico Terra Istriana. Zapru ji je pot in jo tako prisilil v obrat. S tem si je izboril pozicijsko prednost, a je ni uspel vnovčiti.
Terra Istriana je bila primorana v drugi obrat, da se je umaknila od obale. Veliki Viharnik pa je v tem momentu zapravil zmago, saj se je na obrat pozno odzval. Viharnik je delal obrat kakšnih 10s po Terri in tako ji je omogočil, da je dobila poln veter v jadra.
Rezultat tega je bil, da se je Terra odpeljala mimo Viharnika do zmage.Na žalost se ne spoznamo preveč na pravila in smo bili tudi precej oddaljeni od samega medijskega središča, tako da sploh nismo vedeli, da je dopoldanski plov bil prestavljen na popoldne. Tako da je ta minil brez naših radovednih oči in fotoaparata.
Kaj več o jadranju pa v kakšnem drugem prispevku.
9. julij 2010
Glasbeni festival Benekte 2010
HEINEKEN JAMMIN FESTIVAL a VENEZIA
Moj prvi ta pravi glasbeni festival, pri nas je podoben "Rock Otočec". No nekaj splošnih podatkov:
- kraj dogajanja: Mestre pri Benetkah (Italija)
- čas: od 3. 7. do 6. 7. 2010
- št. obiskovalcev: ogromno
- vreme: sončno in vroče
- cena: 200€ (parkirnina, vstopnina, kamp)
No v soboto sva se s punco odpravila že zjutraj proti Benetkam. Vse z namenom, da dobiva prostor za kampiranje in podobno. Najprej sva se malček zgubljala, ker nisva točno vedela kje naj bi to bilo, a ravno ko sva hotela poklicati na pomoč se pripeljeva v krožno križišče s velikim številom policajev in oglasnimi transparenti "Heineken". Amerika prišla sva. Manjše razočaranje doživiva ko ugotoviva, da parkirni prostor ni niti blizu kamp prostoru, in da bo treba vse prenest To pa je že napor, saj je do vhoda 20 min hoje.
Za začetek se oprtava s šotorom in jo mahneva na po karte in nato postavit naš šotor. Na vhodih so naju malce prestrašili s prepovedjo vnosa plastenk, steklenic in sprejev. Kmalu sva spoznala, da je prireditveni prostor ogromen.
Festival je nekako potekal od 15h do polnoči. začeli so lokalni bendi in nato okrog 19h prišli na vrsto popularni in znani bendi. vrata prireditvenega prostora so se odprla že okrog 10h in ljudje so po nekem čudnem razlogu kar tekali proti odru in kraju dogajanja. Še zdaj ne vem zakaj. Veliko ljudi je uživalo muziko kar tako z roba manjše vzpetine v senci reklamnih šotorov.
Prvi dan so nastopali The Cranberries in Aerosmith. Mene so dosti bolj prepričali in zabavali prvi. Saj sam nisem ravno ljubitel Aerosmitov pa še malce utrujen sem postal od celega dneva na nogah po vročem soncu.
Drugi dan naj bi bile zvezde večera Green day, a so zvezde prekrile nevihtni oblaki in silovita nevihta jih je odplaknila. Posledica nevihte je bila, da sva s punco imela za kratek čas vodno posteljo, saj je bilo pod samim šotorom 10 cm vode. Po krajšem dežnem premoru sva prestavila šotor na bolj varno lokacijo. In sicer na tisto na katero je punca predlagala že na samem začetku.
Festival si bom najbolj zapomnil po neizmerni vročini, ki nas je prisilila v minimalno aktivnost čez dan in zelo slab spanec čez noč. sonce je začelo s pripeko že ob 7h in nato je vztrajalo vse tja do 18h. Vsi smo se skrivali pod majhnimi drevesi, ko so nudila majhno senco.
Naj omenim še eno nadlogo, ki nam je malce zagrenila dneve in sicer tigraste komarje v enormnem številu. zjutraj in zvečer, ko se je sonce malce umaknilo so planili iz sence in napadli uboge udeležence.
Tretji dan je so bili na vrsti The Blask Eyed Peas in pozno zvečer Massive Attack. edini dan, ko se je dogajanje zaključilo ob 2h. A kaj ko so The Black Eyed Peas razočarali na celi črti. Skupina ni bila sposobna spraviti skupaj 1h nastopa z lastno glasbo. Skupina je odpela tiste 4 ali 5 svojih komadov in v času menjava kostumov je en izmed njih nekaj miksal. So pa imeli naštudirano koreografijo, kostumografijo in lightshow.
Zadnji dan sva si skočila pogledat Benetke, pač ker si že tam. Bilo je kar lepo samo nekatere uličice so bile prepolne turistov in zato se je bilo prav prijetno umakniti v malce bolj odmaknjene dele. Me je pa presenetila cena za gondolo 80€, sem skoraj na rit padel.
Na prizorišču pa je gostoval Ben Harper & relentless7 in Pearl Jam. Krajši dež pred obema nastopajočima, ni pregnal publike, ki se je zbrala v ogromnem številu. Po podatkih okrog 45000 ljudi. Množica je bila nepopisna. Še najbolj hudo je bilo ko je Ben povabil na oder pevca skupine Pearl jam in vsi so vzklikali me midva s punco sva se spogledala saj nisva vedela, za koga gre. Saj pozvana njihovo glasbo ne člane skupine.
Za začetek se oprtava s šotorom in jo mahneva na po karte in nato postavit naš šotor. Na vhodih so naju malce prestrašili s prepovedjo vnosa plastenk, steklenic in sprejev. Kmalu sva spoznala, da je prireditveni prostor ogromen.
Festival je nekako potekal od 15h do polnoči. začeli so lokalni bendi in nato okrog 19h prišli na vrsto popularni in znani bendi. vrata prireditvenega prostora so se odprla že okrog 10h in ljudje so po nekem čudnem razlogu kar tekali proti odru in kraju dogajanja. Še zdaj ne vem zakaj. Veliko ljudi je uživalo muziko kar tako z roba manjše vzpetine v senci reklamnih šotorov.
Prvi dan so nastopali The Cranberries in Aerosmith. Mene so dosti bolj prepričali in zabavali prvi. Saj sam nisem ravno ljubitel Aerosmitov pa še malce utrujen sem postal od celega dneva na nogah po vročem soncu.
Drugi dan naj bi bile zvezde večera Green day, a so zvezde prekrile nevihtni oblaki in silovita nevihta jih je odplaknila. Posledica nevihte je bila, da sva s punco imela za kratek čas vodno posteljo, saj je bilo pod samim šotorom 10 cm vode. Po krajšem dežnem premoru sva prestavila šotor na bolj varno lokacijo. In sicer na tisto na katero je punca predlagala že na samem začetku.
Festival si bom najbolj zapomnil po neizmerni vročini, ki nas je prisilila v minimalno aktivnost čez dan in zelo slab spanec čez noč. sonce je začelo s pripeko že ob 7h in nato je vztrajalo vse tja do 18h. Vsi smo se skrivali pod majhnimi drevesi, ko so nudila majhno senco.
Naj omenim še eno nadlogo, ki nam je malce zagrenila dneve in sicer tigraste komarje v enormnem številu. zjutraj in zvečer, ko se je sonce malce umaknilo so planili iz sence in napadli uboge udeležence.
Tretji dan je so bili na vrsti The Blask Eyed Peas in pozno zvečer Massive Attack. edini dan, ko se je dogajanje zaključilo ob 2h. A kaj ko so The Black Eyed Peas razočarali na celi črti. Skupina ni bila sposobna spraviti skupaj 1h nastopa z lastno glasbo. Skupina je odpela tiste 4 ali 5 svojih komadov in v času menjava kostumov je en izmed njih nekaj miksal. So pa imeli naštudirano koreografijo, kostumografijo in lightshow.
Zadnji dan sva si skočila pogledat Benetke, pač ker si že tam. Bilo je kar lepo samo nekatere uličice so bile prepolne turistov in zato se je bilo prav prijetno umakniti v malce bolj odmaknjene dele. Me je pa presenetila cena za gondolo 80€, sem skoraj na rit padel.
Na prizorišču pa je gostoval Ben Harper & relentless7 in Pearl Jam. Krajši dež pred obema nastopajočima, ni pregnal publike, ki se je zbrala v ogromnem številu. Po podatkih okrog 45000 ljudi. Množica je bila nepopisna. Še najbolj hudo je bilo ko je Ben povabil na oder pevca skupine Pearl jam in vsi so vzklikali me midva s punco sva se spogledala saj nisva vedela, za koga gre. Saj pozvana njihovo glasbo ne člane skupine.
12. junij 2010
voda se nas je držala cel dan
Zmeraj imamo težave kam se odpravit plezat, ko gremo za cel dan. Danes ni bila izjema. Sem se pa odločil, da bo najbolje, če preizkusimo nov plezalni vodnik po Furlaniji, ki ga je pridobilo naše društvo.
Na poti do Italjanske meje, je padla odločitev, da bomo danes plezali v Ponte San Quirino, blizi Čedada. Plezališče se nahaja v strugi reke Nadiže in se pleza po kompaktnem konglomeratu. Edina slaba stran tega plezališča je da so domorodne živali zelo tečne. V pičlih 15min sem bil čisto popikan in mehurjast od komarjev. Če jih nisem pobil ene 50.
Samo plezališče je sestavljeno iz petih sektorjev, ki so na obeh straneh reke. Prehajanje iz ene na drugo stran je po posebna dogodivščina, še posebej če hočeš priti suh. Nekje so v strugi taki veliki kamni prek katerih lahko nekako priskakljaš na drugo stran. In s tem se je začela naša dogodivščina, polna vode in kamenja. 
Za povratno pot smo izbrali pot čez Robič in nato Tolmin proti domu. Na poti smo se ustavili v Poljubinju, kje sva si ogledala 36 m visok slap Beri. Slap sva si šla pa ogledat, ker baje se da tam okoli nekaj plezat. Ampak razen alpinističnega načina se ne da nič.
Na poti do Italjanske meje, je padla odločitev, da bomo danes plezali v Ponte San Quirino, blizi Čedada. Plezališče se nahaja v strugi reke Nadiže in se pleza po kompaktnem konglomeratu. Edina slaba stran tega plezališča je da so domorodne živali zelo tečne. V pičlih 15min sem bil čisto popikan in mehurjast od komarjev. Če jih nisem pobil ene 50.
Samo plezališče je sestavljeno iz petih sektorjev, ki so na obeh straneh reke. Prehajanje iz ene na drugo stran je po posebna dogodivščina, še posebej če hočeš priti suh. Nekje so v strugi taki veliki kamni prek katerih lahko nekako priskakljaš na drugo stran. In s tem se je začela naša dogodivščina, polna vode in kamenja. 
Za povratno pot smo izbrali pot čez Robič in nato Tolmin proti domu. Na poti smo se ustavili v Poljubinju, kje sva si ogledala 36 m visok slap Beri. Slap sva si šla pa ogledat, ker baje se da tam okoli nekaj plezat. Ampak razen alpinističnega načina se ne da nič.
In potem ne bi bil jst jst, če ne bi počel tistega, kar najrajši počnem ko le imam za to priložnost. Hoja po strugi potoka navzdol (če bi se za gor to spomnila, bi šla po strugi še gor). In bilo je najbolj osvežujoče in pestro. Skakanje iz kamna na kamen, miljažentkrat čez potok, malce nevarno, ... Ma kaj čmo, če je pa tako lepo. Bistvo je bilo, da se ne zmočiš, ker če ne izpadeš iz igre. In nama je uspelo, sva prišla do vasi brez da bi stopila v vodo.
Na poti pa vidiš vse lepote takega majhnega potočka. Kaj vse naredi narava in sila vode. Kako si lepo voda utira pot skozi kamen in ga lepo dolbi, kako nastanejo na poti majhni slapovi, ...Si človek kar napolni dušo.
3. junij 2010
prva licenca
No pa sem jo le končno spravil v red. Govorim o licenci oz. aktivaciji za windows 7 operacijski sistem. To je prvič, da imam licenčno verzijo o.s. na računalniku. Pa še to se je zgodilo zgolj ker je licenca prišla poleg novega računalnika.
Pa če pogledam prav tud rač ni več nov, je že 3 mesece star in komaj zdaj mi je uspelo oz. sem se potrudil, da sem uredil aktivacijo.
Zaenkrat tečejo win še na Kubuntu sistemu pod VirtualBoxom, kar bo verjetno tudi ostalo, razen če se bo pokazalo, da bom nujno rabil 7, čene bom ostal, kar na kubuntuju.
Pa če pogledam prav tud rač ni več nov, je že 3 mesece star in komaj zdaj mi je uspelo oz. sem se potrudil, da sem uredil aktivacijo.
Zaenkrat tečejo win še na Kubuntu sistemu pod VirtualBoxom, kar bo verjetno tudi ostalo, razen če se bo pokazalo, da bom nujno rabil 7, čene bom ostal, kar na kubuntuju.
24. maj 2010
vikend ki ga ne pozabiš
22. in 23. maj 2010 državno planinsko orientacijsko tekmovanje SPOT. Na Ravnah na Koroškem smo se zbrali vsi, ki imamo radi planinsko orientacijo. Naj vam le na kratko in s slikami malo pokažem kje smo uživali in kaj vse smo doživeli. Na SiOL-u, si lahko preberete, kako je SPOT videla Manca.
Na SPOT-u me še niso tako zmatrali, kot so me letos. Gor in dol, pa gor in dol, ravno smo prišli na vrh smo se morali spustit na drugi strani nazaj dol, in ponovi vajo.
vir geopegija
V soboto je bilo lepo, smo krenili na pot skoraj zadnji. Zato je bilo potrebno marsikoga prehitet pa še pot so nam dodobra shodili, še posebej travnike. Samo čakali smo, kdaj bo kakšen kmet z vilami šel nad nas. Ker so bili strpni, smo jim v zahvalo naredili zgolj eno stezo čez travnik.
Prvi dan smo delovali kot zelo uigrana ekipa. Zadnji je imel zemljevid in kompas ter delil navodila prvima dvema, ki sta iskala kontrolno točko in sporočala nazaj kaj vidita. Rezultat je bil, da smo na vse točke prišli zelo točno, brez kakšnega iskanja. Sam sem zelo redko prijel karto v roke, sem prevzel delo lovskega psa. Pa še zgovarjal sem se lahko, da nisem nič zgrešil. :)
Drugi dan se je ekipa malce zmedla. Aja naj omenim samo še to, da smo morali v nedeljo najti zgolj dve KT pa smo že zmagali :), tako da je malce motivacija padla. Na KT2 (kontrolna točka 2) so nas dohitele dve ekipi in nato smo šli skupaj naprej. Na poti do KT3 smo se preveč zanašali na druge in prav nič nase. In nas je vse skupaj zelo drago stalo. Malce smo zabluzili. Zelene pike ponazarjajo našo pot do KT3, nadaljevanje na KT4 je bilo mimo zaselka Žaže.
Nato smo se malo iskali še pri KT4, potem pa smo se končno spet spravili k sebi, malce zaradi jeze na naloge na KT5, malce ker smo bili spet sami. In v nadaljevanju spet delovali odlično. Nekaj posebnega je bila nočna tekma. Mešanica gozda, grmičevja in urbane džungle, ki je popestrila vse dogajanje. Na tekmo smo bili malce slabše pripravljeni, saj smo imeli vsi trije le navadne čelne svetilke, medtem ko so imeli drugi prave "reflektorje". Zato je bilo nape gibanje v gozdu super, saj se nismo nič iskali. Pa še neko hudo idejo smo imeli prehod iz ene ceste na drugo po brezpotju. Ideja, ki se je zdela na začetku super je na sredini zmeraj bolj postaja napačna, a se na samem koncu odvila prav odlično. Na točko smo prišli genau točno.
Smo se pa zato na kratko malce zmedli v mestu, ko smo stali pred cerkvijo pa ni bila tista kot smo mislili, da je na zemljevidu. A smo hitro našli cerkev nato pa še KT. Prvič, kar hodim na SPOT-e je bilo za nalogo na KT izmerit azimut iz zadnje KT na cilj. Fora je bila v tem, da je vmes stal trgovski objekt. In spet je prišel v rabo meter, kot že na prejšnji KT, ko smo merili dolžino.
Še nekaj utrinkov:
Lepe hiške, kapelice in naselja živih barv. Je bila ena vas, v kateri je bilo 10 hiš, od tega jih je 8 bilo pobarvanih v različne žive barve (rumena, rdeča, plava, zelena, ...)
Mnogo potočkov prek katerih smo šli. Čez nekatere tudi po 10 krat v dobrih 150m. Kljub temu da smo bili vedno v bližini kakšne vode nam dež v soboto ni prizanašal, v nedeljo pa sem se sam zmočil, ko sem "ponesreči" čofnil v pas močvirnatega mahu.
Počivališče utrujenih orientacijstov je bilo prijetno in domače s plezalno steno na obeh straneh telovadnice.
Zanimive naloge na KT, od oživljanja, merjenja razdalije, živalic, Lovra Kuharja pa do sistema "bingelj".
19. maj 2010
romantični filmi 2
Nikoli me niso navdušili filmi kot so: Made of Honor, Knocked up, Definitely maybe, American High school, Bride wars, in podobni. Saj je vse skupaj predvidljivo, umetno in malce dolgočasno. Se mi zdi da igrajo preveč na karto lepe igralke ali igralca. Saj vem nekaj filmov z mojega seznama je prav takih.
A ne vem zakaj me pritegnejo. Eden takih je You've got mail. Klasika s Hanksom in Ryan. Zaplet in razplet je logičen, igralska zasedba super pa še lušna za večino, ... nič posebnega. In zakaj je potem na vrhu seznama. Zato kej je Meg oseba, ki ima neko čarobno moč in da filmu svoj čar. In kot drugo se mi je že dolgo časa zdela ideja o zvezi ki se je začela prek interneta ubitačna in nepredstavljiva, da bi trajala. Podoben je še City of angels, 50 first dates, Sleepless in Seattle. Kot vidite prevladuje Meg Rayan.
Poleg simpatičnosti, ne lepote, me pritegne še lik. Lik pa mora biti izrazit. Na seznamu je kar nekaj filmov, ki imajo zelo močan in odločen ženski lik. sem se že mal naveličal, da filmi prikazujejo žensko, ki ne ve kaj hoče in ji mora to moški pokazat. Na nek način v to prepričat. Hočem lik, ki bo dal filmu pečat ne z lepoto in oblinami ampak s karakterjem in inteligenco. 10 things I hate about you in A walk to remember sta tipična predstavnika. No malce drugačen je 100 girls. Ima pa močan moški lik, da moški ne bodo na slabšem, pa še huda zgodba.
Včasih vsa s Kosoblejko iskala romantični film, ki nima srečnega konca. In ne boste verjeli ga ni ravno lahko najti. Tako da tretja lastnost bi lahko bila čuden konec. Da se film ne konča "in živela sta srečno do konca svojih dni". Sam v tem primeru se pa vprašaš ali potem sploh še gre za romantični film. Če je bistvo filma zveza med osebama pole je in pika. (500) Days od Summer, Shakespere in love, A walk to remember, Little Manhattan. Vsi ti filmi imajo konec, ko glavna lika ne živita srečno še po koncu filma.
Nekateri so mi všeč ker imajo zanimivo zgodbo ali podajanje le te (500) Days ... Fucking Amal, ...
Najbolj ubitačno pa mi je to, da bo verjetno seznam čez pol leta drugačen, vsaj spodnja polovica. Ker enostavno je filmov toliko, da se vseh ne morem zdaj takoj spomnit in so pustili nek pečat in so po svoje zanimivi. Zgornja polovica bo pa verjetno ostala še dolgo časa ista.
A ne vem zakaj me pritegnejo. Eden takih je You've got mail. Klasika s Hanksom in Ryan. Zaplet in razplet je logičen, igralska zasedba super pa še lušna za večino, ... nič posebnega. In zakaj je potem na vrhu seznama. Zato kej je Meg oseba, ki ima neko čarobno moč in da filmu svoj čar. In kot drugo se mi je že dolgo časa zdela ideja o zvezi ki se je začela prek interneta ubitačna in nepredstavljiva, da bi trajala. Podoben je še City of angels, 50 first dates, Sleepless in Seattle. Kot vidite prevladuje Meg Rayan.
Poleg simpatičnosti, ne lepote, me pritegne še lik. Lik pa mora biti izrazit. Na seznamu je kar nekaj filmov, ki imajo zelo močan in odločen ženski lik. sem se že mal naveličal, da filmi prikazujejo žensko, ki ne ve kaj hoče in ji mora to moški pokazat. Na nek način v to prepričat. Hočem lik, ki bo dal filmu pečat ne z lepoto in oblinami ampak s karakterjem in inteligenco. 10 things I hate about you in A walk to remember sta tipična predstavnika. No malce drugačen je 100 girls. Ima pa močan moški lik, da moški ne bodo na slabšem, pa še huda zgodba.
Včasih vsa s Kosoblejko iskala romantični film, ki nima srečnega konca. In ne boste verjeli ga ni ravno lahko najti. Tako da tretja lastnost bi lahko bila čuden konec. Da se film ne konča "in živela sta srečno do konca svojih dni". Sam v tem primeru se pa vprašaš ali potem sploh še gre za romantični film. Če je bistvo filma zveza med osebama pole je in pika. (500) Days od Summer, Shakespere in love, A walk to remember, Little Manhattan. Vsi ti filmi imajo konec, ko glavna lika ne živita srečno še po koncu filma.
Nekateri so mi všeč ker imajo zanimivo zgodbo ali podajanje le te (500) Days ... Fucking Amal, ...
Najbolj ubitačno pa mi je to, da bo verjetno seznam čez pol leta drugačen, vsaj spodnja polovica. Ker enostavno je filmov toliko, da se vseh ne morem zdaj takoj spomnit in so pustili nek pečat in so po svoje zanimivi. Zgornja polovica bo pa verjetno ostala še dolgo časa ista.
12. maj 2010
romantični filmi 1
Poleg akcijskih so najbolj gledani še romantični filmi in komedije. Filmska industrija se je razvila na krilih romantičnih filmov še iz časov črno-belih filmov. Saj je ta tip filmov prevladoval na filmskih platnih. Samo nekaj naslovov ki so zaznamovali začetna desetletja filma: Casablanca, Ben Hur, Doctor Zhivago, Titanic, Gone whit the Wind, Singing in the rain,It happened one night, ...
Če pogledate iMDB lestvico o najboljših romantičnih filmih boste začudeni. Med prvimi 10 sta samo dva iz zadnjih 10 let, med 50 je šest filmov starih samo 20 let in manj.
Bolj relevantna se mi zdi lestvica na Amazon-u. Če ne drugega je sestavljena iz glasovanja širšega kroga ljudi. Na tej lestvici najdemo vse od starih klasik do modernih cukrčkov. Naj omenim samo še lestvico Boxofficeprophets. Lestvica je bolj objektivna ampak po pa filmi na kratko opisani in tako se mogoče dobi kakšno idejo za naslednji ogled.
Počasi postajajo že dolgočasni, brez kakšnega novega ideje. Če sem pošten, tudi ne morejo izumit tople vode.
Bistvo filmov je: fant sreča dekle, fant se zaljubi v dekle, neke vrste zaplet, za katerega je ponavadi kriv fant, dekle zapusti fanta, fant se na vso moč trudi da bi dobil nazaj dekle in srečen konec.
Ampak vseeno so eni filmi boljši od drugih, tudi če imajo isti koncept. In kaj naredi en film boljši od drugega. Misterij, če bi to vedel bi bil milijonar.
Rad bi rekel, da iščem nekaj unikatnega npr.: zanimiva zgodba, čuden zaključek, igralska zasedba, lokacija, .... Ampak vsak film je unikaten sam po sebi, a hkrati če upoštevamo zgoraj napisano so vsi skoraj isti. Polovica filmov z mojega seznama ima dokaj podobno zgodbo, skoraj vsi srečen konec in igralska zasedba je v polovici filmov zelo kakovostna.
Kako in zakaj pa kdaj drugič.
Če pogledate iMDB lestvico o najboljših romantičnih filmih boste začudeni. Med prvimi 10 sta samo dva iz zadnjih 10 let, med 50 je šest filmov starih samo 20 let in manj.
Bolj relevantna se mi zdi lestvica na Amazon-u. Če ne drugega je sestavljena iz glasovanja širšega kroga ljudi. Na tej lestvici najdemo vse od starih klasik do modernih cukrčkov. Naj omenim samo še lestvico Boxofficeprophets. Lestvica je bolj objektivna ampak po pa filmi na kratko opisani in tako se mogoče dobi kakšno idejo za naslednji ogled.
You've got mail
10 things I hate about you
Love actualy
A walk to remember
Sleepless in Seattle
Shakespere in love
City of angels
Amelie Little Manhattan 100 girls 50 first dates (500) Days of summer
Fucking Åmål - Show me love
Sam s sestavo petih najboljših nimam težav, jih izstrelim skoraj kadar koli. Seznam se že dolgo ni spremenil. In verjetno se še dolgo ne bo. Te filme lahko gledam kadarkoli, ni važno kako sem na volji. Naslednjih pet pa je že večji problem. Saj je kar kopica filmov, ki so dobri in se jih splača večkrat videti. A ne pustijo takega vtisa, da bi jih lahko gledal kadarkoli.10 things I hate about you
Love actualy
A walk to remember
Sleepless in Seattle
Shakespere in love
City of angels
Amelie Little Manhattan 100 girls 50 first dates (500) Days of summer
Fucking Åmål - Show me love
Počasi postajajo že dolgočasni, brez kakšnega novega ideje. Če sem pošten, tudi ne morejo izumit tople vode.
Bistvo filmov je: fant sreča dekle, fant se zaljubi v dekle, neke vrste zaplet, za katerega je ponavadi kriv fant, dekle zapusti fanta, fant se na vso moč trudi da bi dobil nazaj dekle in srečen konec.
Ampak vseeno so eni filmi boljši od drugih, tudi če imajo isti koncept. In kaj naredi en film boljši od drugega. Misterij, če bi to vedel bi bil milijonar.
Rad bi rekel, da iščem nekaj unikatnega npr.: zanimiva zgodba, čuden zaključek, igralska zasedba, lokacija, .... Ampak vsak film je unikaten sam po sebi, a hkrati če upoštevamo zgoraj napisano so vsi skoraj isti. Polovica filmov z mojega seznama ima dokaj podobno zgodbo, skoraj vsi srečen konec in igralska zasedba je v polovici filmov zelo kakovostna.
Kako in zakaj pa kdaj drugič.
11. maj 2010
plan a in b
Mehika, spet me je prijelo, da bi spakiral in šel. :)
Zato sem vzel v roke vodič pod prste tipkovnico in si začel pisati okviren plan poti. Seveda imata še polno pomanjkljivosti, a za začetek je dobro. Imam dva načrta, ki sta različna samo glede začetka in smeri potovanja. Plan A začne v glavnem mestu nadaljuje na jug in se nato preseli visoko na sever. Plan B začne na Yukatanu in gre križem kražem po jugu Mehike in se mimo prestolnice nadaljuje na sever nato pa nazaj na jug.
Plan A: Mexico City - Xochicalco - pod najvišji vrh Mehike - Oxaca - Zipolite - Nationalpark Cañón del Sumidero - Agua Azul - Palenque - Villahermosa - Uxmal - Tulum - Cancun - La Plaz - Los Mochis - Copper Canyon - Monterrey - Chicomostoc - Teuchitlán - Reserva Mariposa Monarca - Tula de Allende - El Tajin - Mexico City
Plan B: Cancun - Tulum - Uxmal - Villahermosa - Palenque - Agua Azul - Nationalpark Cañón del Sumidero - pod najvišji vrh Mehike - Xochicalco - Mexico City - El Tajin - Tula de Allende - Reserva Mariposa Monarca - Teuchitlán - Chicomostoc - Monterrey - Copper Canyon - Los Mochis - La Plaz
Za zdaj sta dva problema. Kako si planirat pot, da se ne bi naveličal arheoloških lokacij. To se je pokazalo, da bo največji problem na jugu, zato poskušam najti še kaj zanimivega, da popestri vse skupaj. Raft, pragozd in jezerca bi morali biti dovolj različni od ruševin, da nebo dolgočasno.
Ter kaj uturit še na sever, da ne bom šel tisoč km na sever zaradi enega kanjona. Malce večja uganka, še posebej zato, ker se v tiste kraje odpravi bolj malo ljudi. je pa tam tista prava Mehika, ki jo poznam s filmov.
Zgornji zemljevid predstavlja pot zgolj simbolično. To pa zato ker prej nisem uporabljal tega programa (Google Earth) za izdelavo poti oz,. za shranjevanje izbranih destinacij. Tako da upam, da se bo slika počasi počasi dopolnjevala in postajala vse bolj natančnejša. In če se kaj poznam bo kmalu nastal tudi plan C.
Plan ŽNJ bo izveden, ki bo mešanica vseh treh.
Zato sem vzel v roke vodič pod prste tipkovnico in si začel pisati okviren plan poti. Seveda imata še polno pomanjkljivosti, a za začetek je dobro. Imam dva načrta, ki sta različna samo glede začetka in smeri potovanja. Plan A začne v glavnem mestu nadaljuje na jug in se nato preseli visoko na sever. Plan B začne na Yukatanu in gre križem kražem po jugu Mehike in se mimo prestolnice nadaljuje na sever nato pa nazaj na jug.
Plan A: Mexico City - Xochicalco - pod najvišji vrh Mehike - Oxaca - Zipolite - Nationalpark Cañón del Sumidero - Agua Azul - Palenque - Villahermosa - Uxmal - Tulum - Cancun - La Plaz - Los Mochis - Copper Canyon - Monterrey - Chicomostoc - Teuchitlán - Reserva Mariposa Monarca - Tula de Allende - El Tajin - Mexico City
Plan B: Cancun - Tulum - Uxmal - Villahermosa - Palenque - Agua Azul - Nationalpark Cañón del Sumidero - pod najvišji vrh Mehike - Xochicalco - Mexico City - El Tajin - Tula de Allende - Reserva Mariposa Monarca - Teuchitlán - Chicomostoc - Monterrey - Copper Canyon - Los Mochis - La PlazZa zdaj sta dva problema. Kako si planirat pot, da se ne bi naveličal arheoloških lokacij. To se je pokazalo, da bo največji problem na jugu, zato poskušam najti še kaj zanimivega, da popestri vse skupaj. Raft, pragozd in jezerca bi morali biti dovolj različni od ruševin, da nebo dolgočasno.
Ter kaj uturit še na sever, da ne bom šel tisoč km na sever zaradi enega kanjona. Malce večja uganka, še posebej zato, ker se v tiste kraje odpravi bolj malo ljudi. je pa tam tista prava Mehika, ki jo poznam s filmov.
Zgornji zemljevid predstavlja pot zgolj simbolično. To pa zato ker prej nisem uporabljal tega programa (Google Earth) za izdelavo poti oz,. za shranjevanje izbranih destinacij. Tako da upam, da se bo slika počasi počasi dopolnjevala in postajala vse bolj natančnejša. In če se kaj poznam bo kmalu nastal tudi plan C.
Plan ŽNJ bo izveden, ki bo mešanica vseh treh.
10. maj 2010
mednarodna rastava bonsajev
Hotel Mons je bil prizorišče že 4. mednarodne razstave bonsajev. Priredil jo je slovenski bonsaj klub.
Podrobno poročilo o razstavi najdete na njihovi spletni strani.
Sam nisem niti vedel kaj bi pričakoval o te razstave. Na razstavo sem šel totalno brez idej in misli. Vedel sem samo da hočem iti in končno videti prave bonsaje.
Ob prihodu na prizorišče sem najprej videl prodajni prostor, kjer so prodajali posode, bonsaje in pred bonsaje. Na začetku malce prestrašen, da je to to. Ampak za vogalom nova soba, večja soba polna drevesc. Na koncu pa še kotiček kjer je več mednarodnih mojstrov prikazalo svoje veščine pri oblikovanju.
Vrnimo se v prodajni prostor. Kako lepo bi bilo kupit kakšen macesen ali pa kakšno drugo vrsto. Ja lepo, samo denarja pa nimam. Povprečna cena za srednje velik 350€. Potem pa meter visok bonsaj, če se ne motim bor, s super razvitim deblom in nerbarijem, cena da te na ret vrže, 2300€. Namesto enega rabljenga avta, kupiš drevo. :)
Razstavni prostor lepo urejen, vsako drevo je imelo tudi svojo majhno spremljevalno rastlino ali pa japonski zvitek ali kar oboje.
Ko se načudiš policam, si začneš ogledovati razstavljena drevesa. Včasih zgolj z očmi navadnega opazovalca, včasih pa z očmi izkušenega bonsajista. Ne vem od kje te oči. Ampak kot pravijo za vso umetnost, "vsake oči imajo svojega malarja". Ali vsaj nekaj podobnega
. Vam bom primer pokazal s fotografijami. Zgornji iglavec je bil najlepši mojemu dekletu, zgornji listavec je najlepši po glasovanju občinstva, spodnji iglavec pa najlepši meni.Bonsaji so bili različnih vrst, prevladovali so iglavci (ciporesa, bor, smreka, macesen, ...) med listavci pa bolj domače vrste (bukev, ruj, rešelika, hrast, ...).
Edino zaradi česar sem bil rahlo začaran je bilo dejstvo, da je bilo na mednarodni razstavi prisotnih zgolj štiri držav, vključno z gostiteljico.
Sem pa bil lastnik dosti lepšega ruja, kot sta bila razstavljena na razstavi. A mi je na žalost prehitro umrl.
Pred tednom dni sem se sprehodil po arboretumu v Volčjem potoku in si ogledal tulipančke in dinozavre. Poleg tega pa so imeli v prodajnem salonu tudi nekaj bonsajev. Ampak so se mi zdeli prav smešni. Saj so bili tanki komaj za debelino mojega palca in visoki dobrih 20cm. Tako da si človek prav z veseljem ogleda te mojstrovine.
6. maj 2010
najboljša igra
Na letošnjem svetovnem prvenstvu v snookerju se je zgodilo nekaj zanimivega, nekaj kar vsak navdušenec tega športa ne bi smel zamuditi.
Pred točno 25 leti sta se v finalu srečala Steve Davis in Dennis Taylor. O tem finalu se med navijači še danes govori. Davis je konkretno povedel (8:0), a se Taylor ni predal in po pavzi prevzel vajeti v svoje roke. Po kocu dveh rund igranja je bil rezultat 9:7 za Davisa. Nato kakšnega velikega pobega ni bilo več.
O naslovu je odločal zadnja 35 igra pri rezultatu 17:17, ki je bila polna preobratov. Oba igralca sta imela večkrat možnost osvojiti naslov a na koncu je to uspelo Dennisu Tayloru.
Kako je potekal finale leta 1985 si lahko pogledate na YouTubu, povezva.
No on da so obeležili to zanimivo finale so v BBC-ju, kjer oba sedaj delata kot komentatorja snooker tekem, odločili, da bodo ponovili zadnji okvir te tekme. "Povratna tekma" se je odvijala pred finalnim obračunom Robertson vs. Dott.
Na povezavi si lahko pogledate posnetek kako je se skupaj zgledalo.
Sam sem vse skupaj spremljal prek TV-ja in vam lahko rečem, da takega ovirja oz. tekme pa še ne. Malce mi je bilo žal, da si nisem prej pogledal originalnega zadnjega okvirja, saj so se malce nanašali nanj. A smo preživeli.
To je bil način s katerim bi se lahko snooker znebil oznake dolgočasno in preveč resno. upam, da bodo v prihodnje poskušali s še kakšno takšno ponovitvijo.
Pred točno 25 leti sta se v finalu srečala Steve Davis in Dennis Taylor. O tem finalu se med navijači še danes govori. Davis je konkretno povedel (8:0), a se Taylor ni predal in po pavzi prevzel vajeti v svoje roke. Po kocu dveh rund igranja je bil rezultat 9:7 za Davisa. Nato kakšnega velikega pobega ni bilo več.
O naslovu je odločal zadnja 35 igra pri rezultatu 17:17, ki je bila polna preobratov. Oba igralca sta imela večkrat možnost osvojiti naslov a na koncu je to uspelo Dennisu Tayloru.
Kako je potekal finale leta 1985 si lahko pogledate na YouTubu, povezva.
No on da so obeležili to zanimivo finale so v BBC-ju, kjer oba sedaj delata kot komentatorja snooker tekem, odločili, da bodo ponovili zadnji okvir te tekme. "Povratna tekma" se je odvijala pred finalnim obračunom Robertson vs. Dott.
Na povezavi si lahko pogledate posnetek kako je se skupaj zgledalo.
Sam sem vse skupaj spremljal prek TV-ja in vam lahko rečem, da takega ovirja oz. tekme pa še ne. Malce mi je bilo žal, da si nisem prej pogledal originalnega zadnjega okvirja, saj so se malce nanašali nanj. A smo preživeli.
To je bil način s katerim bi se lahko snooker znebil oznake dolgočasno in preveč resno. upam, da bodo v prihodnje poskušali s še kakšno takšno ponovitvijo.
4. maj 2010
končnčno pravi
Uporabniki Linux distribucije Ubuntu že veste, da je konec aprila prišla na plano nova verzija distribucije 10.4 LTS. Če ne drugega vam Ubuntu neprestano teži in vas opominja, da bi bilo najbolje če nadgradite sistem. Vse lepo in prav.
Sam s tem še nisem imel izkušenj, saj sem svež uporabnik tega o. s. Zato sem počakal, da bo Kosoblejka povedala, kaj več. Če ne drugega ona pole pobrska o tem na raznih blogih in dobi razna mnenja. No nazadnje je Kosoblejka podlegla novi igrački in nadgradila sistem, vse lepo in prav dela super. sam sem se za nadgradnjo odločil predvsem, ker sem imel že en kup popravkov, ki jih ubuntu ni hotel naložiti brez nadgradnje. Aja da bom jasen sam uporabljam KDE različico Ubuntuja, Kubuntu.
Pa smo šli na nadgradnjo. In ta nagradnja je zahtevala hiter beckup. Nato pa dolgotrajen postopek nadgradnje, 3h. In po končani nadgradnji je bil rezultat porazen. Prenosnik mi je prikazal kot da imam dva zaslona na enem. Štala. No to se je popravilo z resetiranjem. A ker sam nimam sreče s tem operacijskem sistemom se po resetiranju pojavi še bolj resna težava.
Namestitev poteka brez težav. In ko končam sem počasi presenečen. seveda sem izgubil vse lastne nastavitve, a mi ni hudo. Z zvokom nisem imel težav, saj mi je vse sam prepoznal. In da niti ne omenjam, kako sem si nastlal "Namizje", je prav lušno. In kar je še najpomembnejše, spanje dela.
Super končno sem ponosen uporabnik Kubuntuja. In sedaj lahko končno začnem uporabljati svoj prenosnik zares.
Sam s tem še nisem imel izkušenj, saj sem svež uporabnik tega o. s. Zato sem počakal, da bo Kosoblejka povedala, kaj več. Če ne drugega ona pole pobrska o tem na raznih blogih in dobi razna mnenja. No nazadnje je Kosoblejka podlegla novi igrački in nadgradila sistem, vse lepo in prav dela super. sam sem se za nadgradnjo odločil predvsem, ker sem imel že en kup popravkov, ki jih ubuntu ni hotel naložiti brez nadgradnje. Aja da bom jasen sam uporabljam KDE različico Ubuntuja, Kubuntu.
Pa smo šli na nadgradnjo. In ta nagradnja je zahtevala hiter beckup. Nato pa dolgotrajen postopek nadgradnje, 3h. In po končani nadgradnji je bil rezultat porazen. Prenosnik mi je prikazal kot da imam dva zaslona na enem. Štala. No to se je popravilo z resetiranjem. A ker sam nimam sreče s tem operacijskem sistemom se po resetiranju pojavi še bolj resna težava.
Po prikazu Organizatorja, ki se mi zažene takoj ko pridem v Kubuntu, je ozadje prazno, črn zaslon, brez kakršnih koli oken ali gumbov. Štala. Ta linux me pa res ne mara.
No takoj pade odločitev, da grem na čisto namestitev Kubuntuja 10.4 LTS 64bit. Ko ga potegnem z neta in zapečem na CD se začne postopek namestitve. Še prej pa beckup ostalih map, katere v začetku niso bile najnujnejše.
Namestitev poteka brez težav. In ko končam sem počasi presenečen. seveda sem izgubil vse lastne nastavitve, a mi ni hudo. Z zvokom nisem imel težav, saj mi je vse sam prepoznal. In da niti ne omenjam, kako sem si nastlal "Namizje", je prav lušno. In kar je še najpomembnejše, spanje dela.
Super končno sem ponosen uporabnik Kubuntuja. In sedaj lahko končno začnem uporabljati svoj prenosnik zares.
28. april 2010
svetovno 2010
Seveda je spet govora o snooker-ju. Že od samega začetka, leta 1927, se odvija v Angliji. Prvi zmagovalec je bil Joe Davis, ki pa na žalost ni v sorodu s Steve Davisom. Igrali so do 20 dobljenih okvirjev. Najvišji break je bil 60 točk. Za zmago je dobil 6.10 funta. Dan danes je vse drugače.
Zmagovalec prejme 250.000 funtov. Trenutno je najvišji brejk 146, kar je 1 manj kot je vseh možnih točk. Igra pa se na 18 dobljenih okvirjev.
Od leta 1977 svetovno poteka na enem in istem mestu Crucible Theatre v Sheffieldu in bo tam potekal vsaj do leta 2014. Nastopajo pa sami asi: 7. kratni svetovni prvak Stephen Hendry, 6. kratni svetovni prvak Steve Davis ter 3. kratna svetovna prvaka John Higgins in Ronnie O'Sullivan in 6. ki so svetovno prvenstvo osvojili enkrat. Od tega je polovica četrtfinalistov že osvojila naslov. V Polfinalu pa nastopa samo še 1. in to je Graeme Dott, ki je naslov dosegel pred 4. leti.
Najbolj žgoči debati na tem svetovnem sta in sta bili, kako naredit snooker bolj privlačen gledalcem ter kako skrajšat tekmovanje. Trenutni format format tekmovanja je eden daljših, če ne najdaljši, v individualnih športih. Svetovnega prvaka dobimo šele po 17. dnevih tekmovanja.
Tekme trajajo tudi več dni, s premori. Igralca lahko igrasta 3 serije po 8 iger (okvirjev) tudi 3 dni, vsako serijo en dan. To je pa za gledalce malce mučno, saj si morajo vzeti prosto pa tudi poceni ni ker moraš za en dvoboj kupiti 3 karte. Igra pa je naporna tudi za igralce, saj po večini traja igra med 6 in 6,5h golega igranja.
Da bi se skrajšalo igranje so predlagali igranje na manjše število zmag, najbolj radikalno na 1 zmago. Večina pa se najbolj nagiba k skrajšanju za 5 okvirjev, to pomeni da je finale do doseženih 15 zmag. Oz. druga alternativa zgolj 16 nastopajočih (sedaj jih je 32).
Kako povzdigniti priljubljenost igre pa je malce težja zadeva. korak v to smer so storili lansko leto, ko je igralec John higgins organiziral sistem tekmovanj, ki se odvijajo po Evropi in promovirajo šport in domače igralce. Izkazalo se je za dokaj uspešn koncept. Nagradni sklad je dokaj visok, čeprav si želijo še višjega. Optimisti premišljujejo o miljonu funtov. A trenutno v tej recesiji ne bo to kmalu mogoče.
Drugi problem so ženske. Saj so njihova tekmovanja zelo slabo pokrita in spremljana. Upam, da bodo kmalu začele stopati možkim v štric.
Zmagovalec prejme 250.000 funtov. Trenutno je najvišji brejk 146, kar je 1 manj kot je vseh možnih točk. Igra pa se na 18 dobljenih okvirjev.
Od leta 1977 svetovno poteka na enem in istem mestu Crucible Theatre v Sheffieldu in bo tam potekal vsaj do leta 2014. Nastopajo pa sami asi: 7. kratni svetovni prvak Stephen Hendry, 6. kratni svetovni prvak Steve Davis ter 3. kratna svetovna prvaka John Higgins in Ronnie O'Sullivan in 6. ki so svetovno prvenstvo osvojili enkrat. Od tega je polovica četrtfinalistov že osvojila naslov. V Polfinalu pa nastopa samo še 1. in to je Graeme Dott, ki je naslov dosegel pred 4. leti.
Najbolj žgoči debati na tem svetovnem sta in sta bili, kako naredit snooker bolj privlačen gledalcem ter kako skrajšat tekmovanje. Trenutni format format tekmovanja je eden daljših, če ne najdaljši, v individualnih športih. Svetovnega prvaka dobimo šele po 17. dnevih tekmovanja.
Tekme trajajo tudi več dni, s premori. Igralca lahko igrasta 3 serije po 8 iger (okvirjev) tudi 3 dni, vsako serijo en dan. To je pa za gledalce malce mučno, saj si morajo vzeti prosto pa tudi poceni ni ker moraš za en dvoboj kupiti 3 karte. Igra pa je naporna tudi za igralce, saj po večini traja igra med 6 in 6,5h golega igranja.
Da bi se skrajšalo igranje so predlagali igranje na manjše število zmag, najbolj radikalno na 1 zmago. Večina pa se najbolj nagiba k skrajšanju za 5 okvirjev, to pomeni da je finale do doseženih 15 zmag. Oz. druga alternativa zgolj 16 nastopajočih (sedaj jih je 32).
Kako povzdigniti priljubljenost igre pa je malce težja zadeva. korak v to smer so storili lansko leto, ko je igralec John higgins organiziral sistem tekmovanj, ki se odvijajo po Evropi in promovirajo šport in domače igralce. Izkazalo se je za dokaj uspešn koncept. Nagradni sklad je dokaj visok, čeprav si želijo še višjega. Optimisti premišljujejo o miljonu funtov. A trenutno v tej recesiji ne bo to kmalu mogoče.
Drugi problem so ženske. Saj so njihova tekmovanja zelo slabo pokrita in spremljana. Upam, da bodo kmalu začele stopati možkim v štric.
12. april 2010
čuden sistem
Na vsakem prvenstvu je cilj, da se na koncu dobi najboljšega. In za ta cilj obstajajo različni načini.
Vsem poznan format iz ekipnih športov (nogometa, rokometa, košarke). Ekipe v skupinah tekmujejo med seboj in nato najbolši (eden ali več) napreduje naprej. Lahko v dodatno skupino ali pa v boje na izpadanje.
Na bližajočem svetovnem nogometnem prvenstvu 2010 je 32 držav razporejenih v 8 skupin po 4 države. Te tekmujejo med seboj. Najbolše dve napredujejo v izločevalne boje (osmina finala, četrt finale, polfinale in finale). V izločevalnih boji napreduje samo znagovalna ekipa, poražena se poslovi.
Zelo podobno je individualnih športih, samo da vse skupaj ni tako razdrobljeno. Če vzamem za primer snooker. Na svetovno prvenstvo je prvih 16 na jakostni lestvici avtomatično uvrščenih, za ostalih 16 mest pa se igra kvalifikacijske dvoboje. Nižje kot si na lestvici več dvobojev moraž igrati. Igralci od 17- 32 igrajo 1 tekmo, 33 - 48 igrajo 2 tekmi in tako naprej. Gre se do igralcev na 64 mestu.
Na svetovnem nastopa 16 parov in ti nato igrajo na izločanje. Kdor ne izgubi je svetovni prvak. Logično.
Te dni je potekalo svetovno prvenstvo v curlingu (lednem keglanju). Curling liga ima pa prav poseben sistem tekmovanja. Tako čudnega verjetno nikjer ni in ga je malce težje razumet. Ne razadi kompleksnosti ampak zaradi nelogičnosti.
Državi finalist, so se na tekmovanju med seboj pomirile 3.
Ok da malce razložim. Na tekmovanju nastopa 12 držav. V predtekmovanju igrajo vsaka z vsako. Sepravi vsaka država igra 11 tekem. Nato pa najboljše 4 napredujejo v končnico. V končnici so sledeči pari: prvo in drugo ter tretje in četrto uvršečna ekipa iz predtekmovanja. Nato igra poraženka prvega para z zmagovalko drugega para. FINALE: Zmagovalka tega para igra z zmagovalko prvega para. ZA 3. MESTO: Poraženka tega para pa s poraženko drugega para.
Čudno da dol padeš. Še bel čudno pa če poskušaš opisat. Uglavnem na svetovnem sta se ekipa Kanade in Norveške spopadli 3. krat. Prvič v predtekmovanju nato pa v prvi tekmi končnice in v finalu. Končni rezultat 2:1 za Kanado. Ta rezultat nima nobene veze s tem da je nato Kanada svetovni prvak.
Diagram poteka končnice je dostopen na spletni strani curling zveze.
Vsem poznan format iz ekipnih športov (nogometa, rokometa, košarke). Ekipe v skupinah tekmujejo med seboj in nato najbolši (eden ali več) napreduje naprej. Lahko v dodatno skupino ali pa v boje na izpadanje.
Na bližajočem svetovnem nogometnem prvenstvu 2010 je 32 držav razporejenih v 8 skupin po 4 države. Te tekmujejo med seboj. Najbolše dve napredujejo v izločevalne boje (osmina finala, četrt finale, polfinale in finale). V izločevalnih boji napreduje samo znagovalna ekipa, poražena se poslovi.
Zelo podobno je individualnih športih, samo da vse skupaj ni tako razdrobljeno. Če vzamem za primer snooker. Na svetovno prvenstvo je prvih 16 na jakostni lestvici avtomatično uvrščenih, za ostalih 16 mest pa se igra kvalifikacijske dvoboje. Nižje kot si na lestvici več dvobojev moraž igrati. Igralci od 17- 32 igrajo 1 tekmo, 33 - 48 igrajo 2 tekmi in tako naprej. Gre se do igralcev na 64 mestu.
Na svetovnem nastopa 16 parov in ti nato igrajo na izločanje. Kdor ne izgubi je svetovni prvak. Logično.
Te dni je potekalo svetovno prvenstvo v curlingu (lednem keglanju). Curling liga ima pa prav poseben sistem tekmovanja. Tako čudnega verjetno nikjer ni in ga je malce težje razumet. Ne razadi kompleksnosti ampak zaradi nelogičnosti.
Državi finalist, so se na tekmovanju med seboj pomirile 3.
Ok da malce razložim. Na tekmovanju nastopa 12 držav. V predtekmovanju igrajo vsaka z vsako. Sepravi vsaka država igra 11 tekem. Nato pa najboljše 4 napredujejo v končnico. V končnici so sledeči pari: prvo in drugo ter tretje in četrto uvršečna ekipa iz predtekmovanja. Nato igra poraženka prvega para z zmagovalko drugega para. FINALE: Zmagovalka tega para igra z zmagovalko prvega para. ZA 3. MESTO: Poraženka tega para pa s poraženko drugega para.
Čudno da dol padeš. Še bel čudno pa če poskušaš opisat. Uglavnem na svetovnem sta se ekipa Kanade in Norveške spopadli 3. krat. Prvič v predtekmovanju nato pa v prvi tekmi končnice in v finalu. Končni rezultat 2:1 za Kanado. Ta rezultat nima nobene veze s tem da je nato Kanada svetovni prvak.
Diagram poteka končnice je dostopen na spletni strani curling zveze.
1. april 2010
čudovita narava
Dan nazaj se v avtu peljemo iz Razdrtega po avtocesti v Vipavsko dolino in kar naenkrat prijavim "Kolk ubitačna barva trave, zelena." In folk v avtu se začne smejat, v smislu ja kašne barve pa naj bi bla. :(
Za moment se vprašam ali sem res čuden ali kaj. Sem res toliko za kačami, da nič ne vidim ali kaj. Sam mi kmali vklopi, da nisem jaz tisti ki je čuden, drugim je pač bilo vse normalno, a ni bilo.
Narava ima 2. obdobji ko ima resn ubitačne barve. Za eno vsi vemo, to je jesen, ko gre iz zelene v živo barvne odtenke več ali manj vse drevje. drugo pa je ko gre iz rjave v zeleno. Samo ta zelena ni obična zelena ampak je živo zelena, rejs ubitačna. Zdaj ne vem ali je tolik zelena ker je prej nismo navajeni ali pa je res zelena. :)
In o tem sem prej govoril.
Iz rjave na zeleno gre najprej trava. Z avtoceste so na novo ozeleneli travniki kar padli v oči in zelo iztopali. In zardi tega je sledila ta moja izjava. Dodatna fora je v tem ker se to zgodi skoraj čez noč. verjemite 2 dni nazaj sem šel po isti cesti ob približno istem času in vremenu, pa niso bili travniki niti približno toliko zeleni.
Najlažje je zrešiti to obdobje te žive ubitačne zelene barve. Trava bo bila tako zelena še par dni pole papa. A potem bo, vsaj moralo bi, pognat drevje in bo drevje nosilo to ubitačno zeleno par dni.
Uživajte naravo dokler je še v učitačnih barvah.
Za moment se vprašam ali sem res čuden ali kaj. Sem res toliko za kačami, da nič ne vidim ali kaj. Sam mi kmali vklopi, da nisem jaz tisti ki je čuden, drugim je pač bilo vse normalno, a ni bilo.
Narava ima 2. obdobji ko ima resn ubitačne barve. Za eno vsi vemo, to je jesen, ko gre iz zelene v živo barvne odtenke več ali manj vse drevje. drugo pa je ko gre iz rjave v zeleno. Samo ta zelena ni obična zelena ampak je živo zelena, rejs ubitačna. Zdaj ne vem ali je tolik zelena ker je prej nismo navajeni ali pa je res zelena. :)
In o tem sem prej govoril.
Iz rjave na zeleno gre najprej trava. Z avtoceste so na novo ozeleneli travniki kar padli v oči in zelo iztopali. In zardi tega je sledila ta moja izjava. Dodatna fora je v tem ker se to zgodi skoraj čez noč. verjemite 2 dni nazaj sem šel po isti cesti ob približno istem času in vremenu, pa niso bili travniki niti približno toliko zeleni.
Najlažje je zrešiti to obdobje te žive ubitačne zelene barve. Trava bo bila tako zelena še par dni pole papa. A potem bo, vsaj moralo bi, pognat drevje in bo drevje nosilo to ubitačno zeleno par dni.
Uživajte naravo dokler je še v učitačnih barvah.
23. marec 2010
ubuntu
Pred meseci sem bil primoran na prenosnik namestit linux operacijski sistem. Saj mi ni bilo hudo, ampak nisem ga bil navajen. Sem pa pred leti vsake toliko časa malo eksperimentiral z raznimi distibucijami, a nad vsemi obupal. Delo ni bilo tako enostavno, kot z Windows os.
Namestil sem distribucijo Ubuntu 9.10 in bil z njo zadovoljen, delalo je vse, kakšnih težav z delom na njem nisem imel, ... Tako da sem bil kar zadovoljen. Sicer tako zadovoljen, da sem premišljeval ali bi na novem rač, ki sem ga nameraval kupiti, obdržal Win 7 os, ali bi namestil Ubuntu. In ko sem v roke prejel čisto nov prenosnik so se moje težave šele začele.
Najprej sem zaradi enega butastega razloga zbrisal Win 7 in namestil Ubuntu 9.10 čez celoten disk. In ker je pri meni prva namestitev začasna, dokler ne poštimam vsega kot je treba. Ker se rad igram z nastavitvami. No na začetku je zgledalo obetavno. Namestil sem brezično omrežje, usposobil zvok in kot bi rekel sem bil na konju. Super. Na žalost se je kmalu pokazalo da ni tako. Namreč moj os ni hotel spraviti rač v stanje spanja in se ni hotel zbuditi s stnja hibernacije. Meni dokaj ključne stvari pri računalnikih. Saj se dostikrat odpravim od rač za pol ure in v tem času želim da ne dela nič in porabi čimmanj energije. :)
Posledica je bila, da sem poskušal z namestitvijo Kbuntu 64 bitne različice. Ta je bila še slabša, sploh mi ni pustilo, da bi spreminjal nastavitve česarkoli. Zato je imela ta različica zelo kratko življensko dobo, 4h.
Naslednja na vrsti je bila ubuntu 64 bitna. Kaj bi rekel o tem, nič. Saj se na zunaj ne razlikuje od 32 bitne verzije. A kaj ko sem se v tistih 4. urah Kbuntuja tako nalezel KDE namizja, da sem ga dodatno namestil. In sedaj sem v KDE-ju lahko vse namestil in dostopal do vseh sistemskih namestitev :).
a stare pomankljivosti so še vedno ostale, spanje in hibernacija. Tega pa ne znam in ne znam odpravit. kljub obsežnemu iskanju po internetu ne najdem kakšne ideje o rešitvi.
Imam pa sedaj novo težavo. Imenuje se zvok. Pred dnevi mi je lepo igral in enkrat vžgem računalnik in pogruntam, da zvoka ni več. Testiram vse, in ga ni. Poskušam razne stare trike, nič. najbolj me jezi, da je zvok kar zmanjkal. in se bojim, da če ga usposobim, da bo čez par dni spet izginil.
Pa pravijo, da je linux bolj enostaven in bolj prisrčen. Počasi začenjam dvomiti v to. Pri Win XP se mi kaj takega ni zgodilo. Je pa res, da sem včasih namestil tudi 3. krat sistem, da sem dobil prav delujočo konfiguracijo, a od takrat naprej sme imel mir. Razen občasne zmrzali, a to resetiraš in dela spet normalno.
zaenkrat je odločitev taka, da bom poskušal dobiti ustrezno vertijo Win 7, saj imam licenčni ključ, in potem namestit oba sistema. Vprašanje je samo ali kot vzporedna sistema ali kot enega virtualnega. :)
Upam, da ne bo noben reku da si nejki zmišlamav. :)
Namestil sem distribucijo Ubuntu 9.10 in bil z njo zadovoljen, delalo je vse, kakšnih težav z delom na njem nisem imel, ... Tako da sem bil kar zadovoljen. Sicer tako zadovoljen, da sem premišljeval ali bi na novem rač, ki sem ga nameraval kupiti, obdržal Win 7 os, ali bi namestil Ubuntu. In ko sem v roke prejel čisto nov prenosnik so se moje težave šele začele.
Najprej sem zaradi enega butastega razloga zbrisal Win 7 in namestil Ubuntu 9.10 čez celoten disk. In ker je pri meni prva namestitev začasna, dokler ne poštimam vsega kot je treba. Ker se rad igram z nastavitvami. No na začetku je zgledalo obetavno. Namestil sem brezično omrežje, usposobil zvok in kot bi rekel sem bil na konju. Super. Na žalost se je kmalu pokazalo da ni tako. Namreč moj os ni hotel spraviti rač v stanje spanja in se ni hotel zbuditi s stnja hibernacije. Meni dokaj ključne stvari pri računalnikih. Saj se dostikrat odpravim od rač za pol ure in v tem času želim da ne dela nič in porabi čimmanj energije. :)
Posledica je bila, da sem poskušal z namestitvijo Kbuntu 64 bitne različice. Ta je bila še slabša, sploh mi ni pustilo, da bi spreminjal nastavitve česarkoli. Zato je imela ta različica zelo kratko življensko dobo, 4h.
Naslednja na vrsti je bila ubuntu 64 bitna. Kaj bi rekel o tem, nič. Saj se na zunaj ne razlikuje od 32 bitne verzije. A kaj ko sem se v tistih 4. urah Kbuntuja tako nalezel KDE namizja, da sem ga dodatno namestil. In sedaj sem v KDE-ju lahko vse namestil in dostopal do vseh sistemskih namestitev :).
a stare pomankljivosti so še vedno ostale, spanje in hibernacija. Tega pa ne znam in ne znam odpravit. kljub obsežnemu iskanju po internetu ne najdem kakšne ideje o rešitvi.
Imam pa sedaj novo težavo. Imenuje se zvok. Pred dnevi mi je lepo igral in enkrat vžgem računalnik in pogruntam, da zvoka ni več. Testiram vse, in ga ni. Poskušam razne stare trike, nič. najbolj me jezi, da je zvok kar zmanjkal. in se bojim, da če ga usposobim, da bo čez par dni spet izginil.
Pa pravijo, da je linux bolj enostaven in bolj prisrčen. Počasi začenjam dvomiti v to. Pri Win XP se mi kaj takega ni zgodilo. Je pa res, da sem včasih namestil tudi 3. krat sistem, da sem dobil prav delujočo konfiguracijo, a od takrat naprej sme imel mir. Razen občasne zmrzali, a to resetiraš in dela spet normalno.
zaenkrat je odločitev taka, da bom poskušal dobiti ustrezno vertijo Win 7, saj imam licenčni ključ, in potem namestit oba sistema. Vprašanje je samo ali kot vzporedna sistema ali kot enega virtualnega. :)
Upam, da ne bo noben reku da si nejki zmišlamav. :)
22. marec 2010
Dobravlje!
Sam kraj ni kdo ve kaj lep, ampak ponuja njegova okolica idealen prostor za preprosto orientacijo. Na žalost zmanjka predel, ki bi bil orientacijsko zahteven, a ne mormo met vesega.
Sobota je bila namenjena za orientacijo. Najprej sem mislil, da bom mučil z njo vodnike po Nanosu, a smo vse skupaj odpovedali. Tako sem mel čas za drugo orientacijsko tekmo v naši regiji.
Ga ni čez dan preživet s kompasom in zemljevidom v roki in se podit skozi gozd in travnike. Naše tekme so enkratne ker spoznaš okoliške kraje kot jih še nikoli nisi videl in nikoli se ti ni sanjalo da bi bili lahko taki.
Ravno v soboto smo šli iz Kamnje v Vrtovin po neki ful hudi potki. Oska, na eni strani obdana z kamnitim zidom visokim kak meter na drugi strani pa meter nižje travnik. Vse skupaj spominjalo na obalo. Druga cvetka je pa slap pri Vrtovinu, ki ga je naredil en majhen potoček. Čeprav sem že slišal da je tam nekje en slap, averjetno se ga nebi odpravil pogledat, če ne bi bilo orientacije.
Komaj čakam na naslednjo. Samo na žalost se na tisti sam ne bom tekmovalno podil dosti okoli, ker jo bom organiziral. Bo pa zato dosti bolj zabavno ko se bom sam z zemljevidom in kompasom podil po neznanih krajih in odkrival ameriko :)
Sobota je bila namenjena za orientacijo. Najprej sem mislil, da bom mučil z njo vodnike po Nanosu, a smo vse skupaj odpovedali. Tako sem mel čas za drugo orientacijsko tekmo v naši regiji.
Ga ni čez dan preživet s kompasom in zemljevidom v roki in se podit skozi gozd in travnike. Naše tekme so enkratne ker spoznaš okoliške kraje kot jih še nikoli nisi videl in nikoli se ti ni sanjalo da bi bili lahko taki.
Ravno v soboto smo šli iz Kamnje v Vrtovin po neki ful hudi potki. Oska, na eni strani obdana z kamnitim zidom visokim kak meter na drugi strani pa meter nižje travnik. Vse skupaj spominjalo na obalo. Druga cvetka je pa slap pri Vrtovinu, ki ga je naredil en majhen potoček. Čeprav sem že slišal da je tam nekje en slap, averjetno se ga nebi odpravil pogledat, če ne bi bilo orientacije.
Komaj čakam na naslednjo. Samo na žalost se na tisti sam ne bom tekmovalno podil dosti okoli, ker jo bom organiziral. Bo pa zato dosti bolj zabavno ko se bom sam z zemljevidom in kompasom podil po neznanih krajih in odkrival ameriko :)
4. marec 2010
bulderiranje
Vedno sem govoril, da jst pa tega nikoli ne bom počel. Nikoli se nisem videl, da bi jst užival v taki obliki plezanja. Pa ne zato, ker ne bi znal, ampak enostavno ker si ne bi upal.No potem pa pride vikend, k je blo večina folka doma. In na žalost je bilo v naših koncih slabo vreme. Zato je padla ideja da bi šli v švico. In ker nisem mel kaj bel pametnega za počet, sem se odločil, da grem zraven.
Torek zvečer zapustimo Slovenijo in po dolgi vožnji, 5h, prispemo na parkirišče v Švici. Vzamemo spalke in se zapodimo spat na nek graniten blok. V moji poletni spalki je bilo mraz, zato je bila noč še krajša. Končno prid
e jutro. Prva stvar je da se gremo segret s čajem in kupit vodič. Nato pa se začne zares. Vzamemo 3 blazine, nekaj nahrbtnikov z opremo in hrano pa marš v hrib pod granitne kamnite bloke. Ti bloki so bili različnih velikosti od prav najhnih (1m) do velikih (tudi 15m).
Sam sem prvi dan plezal zelo malo, drugi dan pa že malce več. Pa še to le na nižjih balvanih, do 2m visokih.
Je pa točisto drugačno plezanje, kot v skali. Vsega skupaj do 10 gibov in zoprno a hkrati bistveno spraviti se čez rob. In ti robovi so lahko bili zelo ostri ali pa zelo togi. Najbolj zoprno je, če je rob kota med približno 100° in 125°. Blazinice na prstih trpijo in se zelo hitro obrabijo, saj so vsi oprimki majhni ali pa jih sploh ni. V žargonu rečemo takim sloperji.
Drugače je pa ambient zelo dober, vse skupaj je locirano visoko nad dolino na platoju in pod kostanjevimi drevesi. In ti kamni raztreseni povsod.
Torek zvečer zapustimo Slovenijo in po dolgi vožnji, 5h, prispemo na parkirišče v Švici. Vzamemo spalke in se zapodimo spat na nek graniten blok. V moji poletni spalki je bilo mraz, zato je bila noč še krajša. Končno prid
e jutro. Prva stvar je da se gremo segret s čajem in kupit vodič. Nato pa se začne zares. Vzamemo 3 blazine, nekaj nahrbtnikov z opremo in hrano pa marš v hrib pod granitne kamnite bloke. Ti bloki so bili različnih velikosti od prav najhnih (1m) do velikih (tudi 15m).Sam sem prvi dan plezal zelo malo, drugi dan pa že malce več. Pa še to le na nižjih balvanih, do 2m visokih.
Je pa točisto drugačno plezanje, kot v skali. Vsega skupaj do 10 gibov in zoprno a hkrati bistveno spraviti se čez rob. In ti robovi so lahko bili zelo ostri ali pa zelo togi. Najbolj zoprno je, če je rob kota med približno 100° in 125°. Blazinice na prstih trpijo in se zelo hitro obrabijo, saj so vsi oprimki majhni ali pa jih sploh ni. V žargonu rečemo takim sloperji.
Drugače je pa ambient zelo dober, vse skupaj je locirano visoko nad dolino na platoju in pod kostanjevimi drevesi. In ti kamni raztreseni povsod.
21. februar 2010
vestrn
Po čunem tednu, ko gleda človek sam še za računačlniki in olimpijske igre, je vredu če naleti na kakšen dober film.
In glej ga zlomka ga dobi v eni čudni zvrsti kot je vestrn. Šerif je naš! (Support your local sheriff) je en ubitačen film. Čisto drugačne sorte kot vsi ostali. Sam sploh ne vem kako ga bi opisal. Če ga označiš da je komedija, ne bo šlo skupaj z vestrnom. Če rečem da je paradoja ne gre skupaj z časom.
Načeloma sem že šel skozi to fazo ko sem na veliko gledal vesterne. Zato je blo še toliko bolj zanmimivo, da sem se ustavil ravno ob tem filmu. A občutek je bil pravi in ni me prevaral. Film ma pa vse streljanje, konje, šerifa, negativce, ženske, ... ma pa tud humor. In zelo dober humor.
James Garner eden izmed legend holiwuda Samo ni kakšen obraz s kinomatografov ampak s TV zaslonov. Kdor gleda nadaljevanke ga je zasledil v "8 simple rules". Čene pa med najbol znanimi filmi ima na seznamu: The Notebook, Space Cawboys, The ultimate gift, Fire in the sky.
In glej ga zlomka ga dobi v eni čudni zvrsti kot je vestrn. Šerif je naš! (Support your local sheriff) je en ubitačen film. Čisto drugačne sorte kot vsi ostali. Sam sploh ne vem kako ga bi opisal. Če ga označiš da je komedija, ne bo šlo skupaj z vestrnom. Če rečem da je paradoja ne gre skupaj z časom.
Načeloma sem že šel skozi to fazo ko sem na veliko gledal vesterne. Zato je blo še toliko bolj zanmimivo, da sem se ustavil ravno ob tem filmu. A občutek je bil pravi in ni me prevaral. Film ma pa vse streljanje, konje, šerifa, negativce, ženske, ... ma pa tud humor. In zelo dober humor.
James Garner eden izmed legend holiwuda Samo ni kakšen obraz s kinomatografov ampak s TV zaslonov. Kdor gleda nadaljevanke ga je zasledil v "8 simple rules". Čene pa med najbol znanimi filmi ima na seznamu: The Notebook, Space Cawboys, The ultimate gift, Fire in the sky.
18. februar 2010
prenosnik?
Zadne čas sam zapravlam. Po uspešno kupljenem šotoru, je na vrsto prišel prenosnik. Ta bo zame. Moj prejšnji živi že prečudovitih 5 let, vsaka mu čast. Načeloma živijo 3 do 4 leta. Kupljen po dolgih mukah in dolgem iskanju. Znamke Prestigio, dokaj nepoznana znamka, a se je obnesla.
In zdej sm že v zadnji fazi nakupa novega.
Kolikor se čudno sliši imam glede nakupov malce čudne procedure. Najprej potreba, pole poizvedovanje (ogledi oglasov in ponudb), ogledi (obisk trgovin), sestavljanje dobre konfiguracije, poizvedovanje (iskanje najbolj ugodnih ponudb) in nakup. :)
In v tem procesu se dogajaju tudi drastični preobrati. Npr. ko se se odločil da bo potreba po novem prenosniku, sem si rekel da HP-ja pa ne bom kupil, in ravno tako ne kakšne škart robe ne. Po prvem ogledu v trgovinah me je pa HP skoraj prepričal v nasprotno in moral sem ga dodati na seznam.
Najtežje se je bilo odločit ali naj rač. kupim v sloveniji ali v tujini. Razlika v ceni več kot 100€. Nato pa kakšen procesor naj ima. Vse ostalo je dokaj enako. Nato gledaš le še na dizajn in tipkovnico.
V finalni izbor so prišli Acer aspire 5740g, Sony vaio serije e, HP pavilion dv6, Toshiba tecra a11. Od tega pa je bilo Acerjev kar nekaj različnih konfiguracij. So bili pa vsi iz tujine (Nemčija ali Italija)
No sedaj je pa padla odločitev HP iz slovenije. Ja vem malce čudno, ampak v zadnjem trenutku sem zasledil na bolhi oglas za ta moj željeni prenosnik (ki sem ga gledal v nemčiji) v sloveniji. In takoj sem stopil v kontakt s prodajalcem in po 16 kratkih mejlih je bil nakup skoraj dorečen.
Ko ga dobim bom pokazal slikce.
In zdej sm že v zadnji fazi nakupa novega.
Kolikor se čudno sliši imam glede nakupov malce čudne procedure. Najprej potreba, pole poizvedovanje (ogledi oglasov in ponudb), ogledi (obisk trgovin), sestavljanje dobre konfiguracije, poizvedovanje (iskanje najbolj ugodnih ponudb) in nakup. :)
In v tem procesu se dogajaju tudi drastični preobrati. Npr. ko se se odločil da bo potreba po novem prenosniku, sem si rekel da HP-ja pa ne bom kupil, in ravno tako ne kakšne škart robe ne. Po prvem ogledu v trgovinah me je pa HP skoraj prepričal v nasprotno in moral sem ga dodati na seznam.
Najtežje se je bilo odločit ali naj rač. kupim v sloveniji ali v tujini. Razlika v ceni več kot 100€. Nato pa kakšen procesor naj ima. Vse ostalo je dokaj enako. Nato gledaš le še na dizajn in tipkovnico.
V finalni izbor so prišli Acer aspire 5740g, Sony vaio serije e, HP pavilion dv6, Toshiba tecra a11. Od tega pa je bilo Acerjev kar nekaj različnih konfiguracij. So bili pa vsi iz tujine (Nemčija ali Italija)
No sedaj je pa padla odločitev HP iz slovenije. Ja vem malce čudno, ampak v zadnjem trenutku sem zasledil na bolhi oglas za ta moj željeni prenosnik (ki sem ga gledal v nemčiji) v sloveniji. In takoj sem stopil v kontakt s prodajalcem in po 16 kratkih mejlih je bil nakup skoraj dorečen.
Ko ga dobim bom pokazal slikce.
12. februar 2010
plačlivi prijatelj
Zadnji teden se mi dogaja, nekaj nedoumljivega. No če sem pošten se je vse skupaj začelo ze s koncem januarja.
Na ebay sem se spravu, da kupim nek hud šotor za prjatla. No z nakupom na ebayu ni bilo nobenih tezav. Tezave so se zacele pojavljati, ko sem ta nakup zelel plačati. In ker je človek pri kupovanju malce previden, gre vse skozi varen sistem paypal. In s tem so se začele dolge muke.
Najprej sem ob prijavi v sistem prišel na neko čudno stran, ki je še nikoli prej nisem videl. Šlo se je zato, da bi moral dvigniti limit sistema, oz. potrdit lastništvo kartice. Ma ker nisem vedel kako to gre in kje se kaj dobi sem zapravil 2 od 3 kod in 3€. Odneham in pustim pri miru. Čez teden dni pa nazaj, ko pogruntam, da so kode le prišle na moj račun. A kajko so bile stare in je bilo treba novo kodo nabavt 3 od 3 (in zhadnja mozna). Ok naročim kodo, gre 1,5€ in čakam, da se mi pojavi v spletnem bančništvu. In čakam in čakam in nič. Obupam in pišem na paypal zakaj moje kode ni od nikjer.
Po 10 dneh končno pride koda in uspešno opravim potrditev in hkrati dobim nazaj 1,5€ :). A kaj ko potem nove tezave. Grem, da bom plačal šotor, ebay spusti skozi, paypal ne. Zgej ga zlomka po enih 5 poskusih pogruntam, da mam na banki premajhen dnevni limit. Ze drugič na banki zaradi tega.
Dvignem limit. Seveda 24 urno čakanje da se sprememba sploh pozna in uveljavi. Zdej pa bo si rečem. A ne. Paypal še vedno noče dovolit transakcije s kartico :(. Pišem na paypal, grem na banko noben nima pojma zakaj ne. In še vedno nimam pojma zakaj ne, a tudi plačat ne morem.
Rešitev: Uporabi prijatelja da si ustvari svoj paypal račun in naj njegovo kartico matramo :) Upam, da se bo izkazalo da bo to zmagovalna strategija.
Ker pošteno povedano, če bi kaj tazga vejdu se nebi spravu kupavat šotora. Štala. Po eni strani pa dobro, ker veš, da ti ne morejo kar tako ukrast kakšnega velikega zneska.
Na ebay sem se spravu, da kupim nek hud šotor za prjatla. No z nakupom na ebayu ni bilo nobenih tezav. Tezave so se zacele pojavljati, ko sem ta nakup zelel plačati. In ker je človek pri kupovanju malce previden, gre vse skozi varen sistem paypal. In s tem so se začele dolge muke.
Najprej sem ob prijavi v sistem prišel na neko čudno stran, ki je še nikoli prej nisem videl. Šlo se je zato, da bi moral dvigniti limit sistema, oz. potrdit lastništvo kartice. Ma ker nisem vedel kako to gre in kje se kaj dobi sem zapravil 2 od 3 kod in 3€. Odneham in pustim pri miru. Čez teden dni pa nazaj, ko pogruntam, da so kode le prišle na moj račun. A kajko so bile stare in je bilo treba novo kodo nabavt 3 od 3 (in zhadnja mozna). Ok naročim kodo, gre 1,5€ in čakam, da se mi pojavi v spletnem bančništvu. In čakam in čakam in nič. Obupam in pišem na paypal zakaj moje kode ni od nikjer.
Po 10 dneh končno pride koda in uspešno opravim potrditev in hkrati dobim nazaj 1,5€ :). A kaj ko potem nove tezave. Grem, da bom plačal šotor, ebay spusti skozi, paypal ne. Zgej ga zlomka po enih 5 poskusih pogruntam, da mam na banki premajhen dnevni limit. Ze drugič na banki zaradi tega.
Dvignem limit. Seveda 24 urno čakanje da se sprememba sploh pozna in uveljavi. Zdej pa bo si rečem. A ne. Paypal še vedno noče dovolit transakcije s kartico :(. Pišem na paypal, grem na banko noben nima pojma zakaj ne. In še vedno nimam pojma zakaj ne, a tudi plačat ne morem.
Rešitev: Uporabi prijatelja da si ustvari svoj paypal račun in naj njegovo kartico matramo :) Upam, da se bo izkazalo da bo to zmagovalna strategija.
Ker pošteno povedano, če bi kaj tazga vejdu se nebi spravu kupavat šotora. Štala. Po eni strani pa dobro, ker veš, da ti ne morejo kar tako ukrast kakšnega velikega zneska.
3. februar 2010
americans cup
Kaj vse zamudim, ker kakšne spletne strani malce zanemarim. Pred slabim letom dni sem vsake par dni pregledal kakšno je dogajanje z ameriškim pokalom. Zakaj? To pa zato, ker se je veliko dogajalo, so bile v igri neke tozbe in problemi z organizacijo 33 pokala. Pole se je vse skupaj nekoliko umirilo.
In včiraj kot strela z jasnega na eurosportu reklama za ameriški pokal. Začetek v ponedeljek. To je blo presenečenje. Da bi zvedel kaj več, hop do strica googla, a mi je zatajil rač. Tako da sem svojo radovednost potešil šele po 3h.
No in vse skupaj se začne ze v nedeljo. V ponedeljek in torek pa obe tekmi. Komaj čakam da vse skupaj spet spremljam. Zdej pa je sam še dilema če si kupim pravice za ogled in spremljanje prek interneta. To bo še zabaven teden.
In včiraj kot strela z jasnega na eurosportu reklama za ameriški pokal. Začetek v ponedeljek. To je blo presenečenje. Da bi zvedel kaj več, hop do strica googla, a mi je zatajil rač. Tako da sem svojo radovednost potešil šele po 3h.
No in vse skupaj se začne ze v nedeljo. V ponedeljek in torek pa obe tekmi. Komaj čakam da vse skupaj spet spremljam. Zdej pa je sam še dilema če si kupim pravice za ogled in spremljanje prek interneta. To bo še zabaven teden.
24. januar 2010
Sanjska dežela
Vsak ima v glavi kraj kamor bi rad odšel vsaj enkrat v življenju. Sam o svoji sanjski deželi razmišljam že nekaj časa. Vse skupaj se je začelo že v srednji šoli s predmetom zgodovina. Asteki, Maji in Inki, čeprav niso s tam, so najbolj krivi za vse.
V zadnjem času tudi toliko resno, da sem se že skoraj odpravil. Vsi poznani so me že skoraj siti, ko govorim kako bom šel in kdaj bom šel. Sedaj tudi če rečem, da bom v kratkem šel, mi ne verjamejo in mi ne bodo verjeli dokler ne bom imel letalske karte v roki.
Pred leti sem kupil že vodič in ga preletel v hipu. Nato načrtno prebiral in si beležil kraje, ki bi jih rad obiskal. S prebiranjem je Mehika postajala čedalje bolj zanimiva in postajala dežela o kateri nisem vedel nič. Mehika mi je bila poznana samo prek starodavnih civilizacij Majev in Aztekov. Iz tega sem si ustvaril podobo kot neprehodnega pragozda z visokimi drevesi in divjim podrastjem in veliko veliko nevarnih živali.
Nato pogledaš kakšen mehiški filem in spoznaš, da je Mehika tudi ena sama velika puščava. Če sem natančen več puščav različnega tipa. Potem prebereš vodič in vidiš, da je tudi zelo gorat. Ima 3 najvišjo goro v severni Ameriki. Ima dolge strme kanjone, jezera in seveda
plaže, prelepe plaže.
Ko vse to daš skupaj postane Mehika ena najbolj raznolikih držav na svetu.
Kmalu postane sanjska dežela še kar preveč sanjska. Sanjska dežela bi bila že obiskana, če bi bila le tako velika, da bi se jo dalo videti v treh tednih.
Načeloma sem tak tip človeka, ki ima rad vse splanirano. Zato sem vse kraje ki sem jih našel v vodničku vnesel na zemljevid in si približno zastavil kako bi moje potovanje zgledalo (iterari). Na žalost se je izkazalo, da sem moral nekatere kraje izpustit, da bi lahko svoj obisk strnil v 4 do 5 tednov. Rajši 5. Obiskat pa arheološka najdbišča večina starih indijanskih plmen, kakšno goro, kanjon, puščavo, naravni rezervat pa seveda plažo.
V nadaljevanju pa mogoče podrobnejši načrt poti.
Nato pogledaš kakšen mehiški filem in spoznaš, da je Mehika tudi ena sama velika puščava. Če sem natančen več puščav različnega tipa. Potem prebereš vodič in vidiš, da je tudi zelo gorat. Ima 3 najvišjo goro v severni Ameriki. Ima dolge strme kanjone, jezera in seveda
plaže, prelepe plaže.Ko vse to daš skupaj postane Mehika ena najbolj raznolikih držav na svetu.
Kmalu postane sanjska dežela še kar preveč sanjska. Sanjska dežela bi bila že obiskana, če bi bila le tako velika, da bi se jo dalo videti v treh tednih.
Načeloma sem tak tip človeka, ki ima rad vse splanirano. Zato sem vse kraje ki sem jih našel v vodničku vnesel na zemljevid in si približno zastavil kako bi moje potovanje zgledalo (iterari). Na žalost se je izkazalo, da sem moral nekatere kraje izpustit, da bi lahko svoj obisk strnil v 4 do 5 tednov. Rajši 5. Obiskat pa arheološka najdbišča večina starih indijanskih plmen, kakšno goro, kanjon, puščavo, naravni rezervat pa seveda plažo.
V nadaljevanju pa mogoče podrobnejši načrt poti.
Naročite se na:
Objave (Atom)