24. januar 2010

Sanjska dežela

Vsak ima v glavi kraj kamor bi rad odšel vsaj enkrat v življenju. Sam o svoji sanjski deželi razmišljam že nekaj časa. Vse skupaj se je začelo že v srednji šoli s predmetom zgodovina. Asteki, Maji in Inki, čeprav niso s tam, so najbolj krivi za vse.
V zadnjem času tudi toliko resno, da sem se že skoraj odpravil. Vsi poznani so me že skoraj siti, ko govorim kako bom šel in kdaj bom šel. Sedaj tudi če rečem, da bom v kratkem šel, mi ne verjamejo in mi ne bodo verjeli dokler ne bom imel letalske karte v roki.

Pred leti sem kupil že vodič in ga preletel v hipu. Nato načrtno prebiral in si beležil kraje, ki bi jih rad obiskal. S prebiranjem je Mehika postajala čedalje bolj zanimiva in postajala dežela o kateri nisem vedel nič. Mehika mi je bila poznana samo prek starodavnih civilizacij Majev in Aztekov. Iz tega sem si ustvaril podobo kot neprehodnega pragozda z visokimi drevesi in divjim podrastjem in veliko veliko nevarnih živali.
Nato pogledaš kakšen mehiški filem in spoznaš, da je Mehika tudi ena sama velika puščava. Če sem natančen več puščav različnega tipa. Potem prebereš vodič in vidiš, da je tudi zelo gorat. Ima 3 najvišjo goro v severni Ameriki. Ima dolge strme kanjone, jezera in seveda plaže, prelepe plaže.

Ko vse to daš skupaj postane Mehika ena najbolj raznolikih držav na svetu.

Kmalu postane sanjska dežela še kar preveč sanjska. Sanjska dežela bi bila že obiskana, če bi bila le tako velika, da bi se jo dalo videti v treh tednih.
Načeloma sem tak tip človeka, ki ima rad vse splanirano. Zato sem vse kraje ki sem jih našel v vodničku vnesel na zemljevid in si približno zastavil kako bi moje potovanje zgledalo (iterari). Na žalost se je izkazalo, da sem moral nekatere kraje izpustit, da bi lahko svoj obisk strnil v 4 do 5 tednov. Rajši 5. Obiskat pa arheološka najdbišča večina starih indijanskih plmen, kakšno goro, kanjon, puščavo, naravni rezervat pa seveda plažo.

V nadaljevanju pa mogoče podrobnejši načrt poti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar