pa smo skor tam

Zdaj se pa začenja, sem si rekelko sva po celodnevnih opravkih pristala v domači sobi. Ko kupuješ zaščito za nahrbtnike (da se ne umažejo in premočijo na letaliških transportih) in nabaviš kupe zdravil, se res zaveš, da bo kmalu čas da odrinemo iz Slovenije.

Par dni pred odhodom, nama manjka samo še pakiranje nahrbtnikov, pa še toliko stvari je za postoriti. Poslovilna žurka, grande kosilo, ... in upajmo, da bo še kaj časa ostalo za plezanje.

mladi talent

Abigali Breslin

WIKI pove vse. 15 letno dekle, ki ima za seboj že vrsto kvalitetnih filmov. Nisem si še ogledal niti polovite njenega repertuarja ampak v tistih filmih, ki sem jih videl igra vedno eno in isto vlogo. Dobro je da ni zaslovela s žanrom kot sestri Olson, saj potem ne bi pisal o tem.

Mene je prepričala z filmom "Little Miss Sunshine", ko je igrala vlogo dekleta, ki si je obupno želelo nastopiti na lepotnem tekmovanju. Takem tekmovanju, ki ga matere ameriških deklic obožujejo, otroških lepotnih tekmovanj. Film prikazuje dogodke od tega ko se je deklica prijavila do samega tekmovanja in vse priprave vmes. Samo s to razliko, da se vsebina filma ne osredotoča na tekmovanje ampak na dinamiko družine v kateri je deklica in pripetljale te družine. Naj omenim še da deklica ni ravno lepotička pa še ravno suha ni, vsaj za to vlogo ne.

"The Ultimate Gift" - spet vloga deklice, trmaste, odločne s precej drznim jezikom. Njena vloga v v filmu je zgolj stranska, a doda filmu močan pečat. Film vreden oglede predvsem zaradi zgodbe. Zgodba o zapuščini zelo bogatega moža, z veliko družino in vnukom, ki je na račun od tega bogastva živel na veliki nogi. Stari oče pa mu da vrsto nalog prek katerih spoznava svet in ima možnost prejeti večino zapuščine.

In še dva izmed mnogih "My Sisters's Keeper" in "No reservations" prvega močno priporočam drugi je pa za vedeljsko popoldne.

ko se mesec konča in se odštevanje začne

Zadnje čase me nesprestano sprašujejo ali še nisem šel in kdaj bom šel proč. Zgleda da vsi komaj čakajo da se me znebijo, da bo mir. Pa je do odhoda še dolgo. pred kratkim sva zrihtala še zadnje nujne stvari (zavarovanje in prenočišče za prvih pet dni). Pa se mi je se skupaj zdelo, da je do 24. 10. še ogromno, vsaj 2 meseca.

Zdaj ko ni več september in se je meseca zamenjal sem se kar naenkrat zavedal, da pa vse skupaj ni več tako daleč. Manj kot 24 dni. Čez 3 tedne bom že na letališču v pričakovanju dalnjih krajev (V tem času pa skočim še za par dni v Rim. ) Kako čudno delujejo človeški možgani (vsaj moji), 30. 9 je blo do odhoda še dolgo, 1. 10 pa smo skoraj že tam. Še malo pa bom začel delati črtice.

Ponavadi, če greš na potovanje si narediš okviren plan potovanja. Sam pa vem o novi zelanjiji zgolj par stvari: da vozijo po levi, da so Maori domorodci in da so tam snemali Gospodarja prstanov. In to je to, kaj šele da bi vedel, kaj je lepega za videt in kaj se splača obiskat.

Sva pa bila na kavi z znanko, ki je v tam doli živela 8 let in se pozimi vrača dol. cela kava je bila kot reklama za Novo zelandijo (kaj se piše Nova zelandija ali Nova Zelandija, še tega ne vem :( ). Uglavnem po njenem mnenju se ne splača priti nazaj. Razbila mi je še neke ovire in težave v zvezi s službo. Tako da res ne vem če bom prišel nazaj.