lekcija

Prvi dan po počitnicah, mulci so še polni energije. Še preveč polni. Pouk se dobro začne pa učenci že skačejo po glavi. Na začetku se jih še da mirit, a s časoma so vse bolj nestrpni. Potem jim še enačbe ne gredo najbolj od rok in si ne dopustijo, da bi jim razložil potek reševanja. Klepetanje se stopnjuje. Opozorim enkrat, opozorim dvakrat, po tretje opozorilu najbolj problematičen tandem presedem.

In mir za dve minuti. Nato pa nazaj, kjer so ostali. Razlage sploh ne poslušajo in tisti, ki jo poslušajo jo ne morejo vredu slišat. Sledi radikalen ukrep. Na desno stran table Najprej napišem "ZV str. 135 /" me čudno gledajo in jim hkrati opomnim da če ne dajo miru se bo poleg strani zapisala še številka naloge, ki jo imajo za domačo nalogo. Ok, čez dve minuti že pišem številko naloge. Naloga vsebuje vsaj 12 računov z izrazi. Konkretno veliko. Ura je nato znosna še tiste par minut kar jo je ostalo.

Drug dan. Takoj ko pridem v razred že jamrajo da so nalogo delali 3 ure in kako so trpeli. Povem jim da se strinjam z njimi, da je bilo res veliko naloge. Vprašam jih če so razumeli zakaj so imeli toliko naloge. Na moje veselje je odgovor pozitiven.

Da je lekcija zalegla je bilo vidno v tisti uri, ko so normalno delali in poslušali brez kakšnega posebnega klepetanja. Temu se reče lekcija osvojena.