22. marec 2011

zanimiv odziv

Pred kratkim sem se udeležil nogometnega turnirja okoliških vzgojno izobraževalnih ustanov. No uglavnem nogomet ni moj šport. A ko se gre za udeležbo na brezveznem seminarju ali udeležbo na nomometu izberem nogomet.

Udeleženci: vojska, zavod, škofijska in mi-osnovna.

Na začetku sem mislil in upal, da mi ne bo treba v igro. Že pri ogrevanju sem pokazal precejšnjo mero ravnodušnosti. In tako je bilo vse do 5 minute prve tekme, ko sem moral kot zamenjava v igro.
Do sedaj sem vedno igral v obrambi, da mi ni bilo treba streljati na gol. Ker pošteno povedano, žoga je šla v vse možne strani, samo proti golu ne.

Ok sem na igrišču, mal brezglavo tekam gor in dol. Enkrat v obrambi, takoj zatem v napadu. Kjer nevem točno kaj bi delal. A šit žogo dobim pod noge v bližini gola. kaj naj zdaj z njo. Od mojih ni nobenega blizu, dokaj prost strel sem imel na voljo. In zato sem se odločil za strel. Lahko bi rekel, da je bila odločitev v stotinki sekunde :) ha ha. Že ko sem z nogo zadel žogo sem vedel da to ni ravno to. Ni bil kakšen močan udarec in zadel sem jo bel z gležnom kot s stopalom. In GOOOOL. Ja res, prvi pameten kontakt z žogo in je že padu gol.
Počutu sem se kot najboljši nogometaš, ala Messi ali Ronaldo. Lažem. Točno sem vedel, da je vse skupaj bila ogromna sreča.
No to je bil edini omembe vreden trenutek v tej igri, čakalo nas je še finale. V finalu smo spet zmagali, kjer sem spet zadel gol, malce lepši in bolj načrtovan. Soigralec je podal, jst sem samo čakal pred golom in žogo preusmeril v gol.
Skupen rezultat zmaga.

No poanta, ki jo želi povedati je sledeča. Pridem naslednji dan v šolo in že vsi "Bravo učitelj!", "Učitelj sre rejs dali 2 gola.", ... In vidiš kako si v učenčevih očeh zrasel iz enega navadnega učitelja v človeka ki "obvlada". Vse to naredi en nogometni turnir.

Zato sploh ne bi bilo slabo, če bi bilo takih turnirjev več in v različnih športih, da bi lahko učitelji pokazali, da niso samo neki zagamani ljudje, ki jih nekaj silimo. ampak da ima vsak tudi neke svoje sposobnosti in vrline.
Zagotovo bi se potem dvignil ugled učiteljev in njihovo spoštovanje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar