2 meseca zatišja

Že dva meseca mi ni uspelo spraviti niti besede na blog. Žalostno vem ampak pomanjkanje časa in volje. Pa ne da v tem času ne bi bil za računalnikom (ker visim nonstop za njim) ampak pisanje pa mi ni šlo.
Od brezposelne osebe, ki dela občasno v restavratorskih vodah, sem prešel v šolstvo, včasih ugleden poklic učitelja. In ker sem več ali manj nov v teh vodah je delo toliko bolj zahtevno. Tako da je zdaj dela še preveč. :) Zato sem rajši postal pasivni obiskovalec interneta, ki vsak dan pregleda svoj email in odigra par potez šaha.

Bom pa v prihodnji dneh napisal tudi o kakšni prigodi iz šolskih klopi. Ki postajajo vsak dan bolj domače in prijetne.

Gamer

Mislim, da je neka znana oseba nekoč izjavila nekaj v smislu "Kar si človek izmisli to lahko tudi naredi." Logično. saj ne moreš nečesa naredit, če nimaš ideje kaj bi naredil.
Tako so ukrotili ogenj, iznašli kolo, avtomobil in kloniranje ter potovanje na luno. Vse to je bila na začetku le fikcija, ki je počasi prerasla v koncept in nato v realnost. Pisci romanov in scenarijev so si dolgo pred samim poletom Apola že zamišljali kako bo človeška rasa stopila na nam najbližje nebesno telo. A je bilo vse do okrog leta 1945 zgolj znanstvena fantastika v katero ni verjel nihče. Dobro desetletje zatem pa so Američani že stali na Luni.

Takih zgodb je na milijone. A danes me je ena prav malce prestrašila. In sicer s sveta filma. Film "Gamer" govori o tem kako ljudje nadzorujejo druge ljudi, s pomočjo nano tehnoloških vsadkov v možganih.

Kaj pa če bo čez par let to res. Da kar naenkrat ne boš več svoboden ampak zgolj lutka v rokah nekoga.

samozavest

Nisem še omenil, ampak začela se je nova sezona v snookerju. In iz tukaj sledi moja opazka. Reportaža o igri.

V prvem krogu dvobojev sta se srečala moj favorit Ronnie 0'Sullivan vs. mark King. In v zadnji igri (igrali so na 5 iger, prvi do 3 zmag) Ronnie pride prvi do točk. Ko spravi v žep eno rdečo in eno črno (ostane še 14 rdečih in 6 barvnih) se obrne k sodniku in ga vpraša če je nagrada za maksimaleno št. točk, sodnik mu reče da se bo pozanimal.

Fora je bila v tem, ker je ima možnost igrati z rdeča na plavo - lažja ali pa na črno težja varianta. Nekaj časa je počakal, da bi lahko izvedli, a se je kmalu naveličal čakati in odigral težjo varianto. Čez par žogic, ko še vi bilo odgovora se obrne k sodniku in mu reče, da če lahko izve odgovor pred zadnjo črno žogco.
Na sredini izve da ni posebne nagrade za maksimum, ampak samo za najvišji "break" in sicer 4000 funtov.
Kot majhen znak negodovanja se ustavi in hoče zaključit z igro pri 140 točkah s samo še črno na mizi in idealnim položajem. A ga sodnik prepriča, da potopi še črno in tako doseže maksimum.

Sam to da si takoj po 2 žogcah upaš vprašat in sploh mislit na maksimum to pa ti je talent. Ali pa je toliko samozaverovan vase da ne vidi druzga. Jaz nerjamem v prvo.
S tem maksimumom je postal vodilni z 10 v svoji zbirki, sledi mu Stephen Hendry z 9. Še bolj zanimivo je da jih je do sedaj od vseh igralcev samo 70 maksimumov. In da jih ima nekdo 1/7 ni slabo.

filmski obrat

Par mesecev nič, zdaj pa kar dve objavi v enem dnevu. Tako nanese.

Filmi, ki te držijo na nitki do zadnjih minut in ko že misliš, da je konec in da vse veš te obrnejo za 360°. Taki filmi so meni najboljši. In do da sta bila danes dva taka na sporedu je skoraj praznik.
Mojstrovine, ki se držijo ene zgodbe do konca in nato ti čisto na koncu predstavijo dejstvo, ki te šokira. Najprej te uro in pol prepričujejo da verjameš eni zgodbi nato pa moraš v 2 minutah sprejeti čisto novo vsebino. In vse skupaj lahko prebaviš šele na poti iz kinodvorane domov.
V tem pa je fora, da greš s kina in potem vsaj še uro premlevaš novo poanto. In iščeš kje bi se našel kakšen namig v prvotni zgodbi, da bi vse izvedel že prej, ali pa če je kaj takega kar se ne sklada.

"Se7en", "Game", "The village", Fight club", "The sixth sence", "Unbrakeble" so eni izmed cukrčkov filmske industrije s področja trilerjev, ki te na koncu obrnejo.

nadaljevanke

Zakaj so vse uspešne nadaljevanke enake. No ne prav enake. Imamo enih par različnih konceptov, za vse možne nadaljevanke. Imamo pravnike, zdravnike, preiskovalce in prijatelje.

In danes se bom spravil na prijatelje.

Najbolj priljubljene so bile Friends, How I met your mother (HIMYM), Big bang theory (BBT), ... Zelo popularne in zelo zelo podobne nadaljevanke. Vse govorijo o vsakdanjih dogodkih, ki se jim pripetijo. Pri vseh nekako več kam pes taco moli: Frineds - kako in kdaj prideta skupaj Ross in Rachel; HIMYM - kako Ted spozna svojo ženo, za razliko od ostalih dveh Tedova žena ni članica klape; BBT - kako bo Leonard osvojil Penny.
Število glavnih igralcev en skoraj enako: 5 pri HIMYM in BBT ter 6 pri Frinedsih. Še podobnost je pri razmerju moški/ženska. 4:1 pri BBT, 3:3 pri Frinedsih, 3:2 (oz. 3:3- ko bo Ted spoznal Ženo) pri HIMYM
Pri vseh je glavno dogajanje okrog kavne mizice, ali je to v baru ali doma v stanovanju.
edimo kar me zdaj moti je da se ne spomnim kakšna podobna nadaljevanka je bila posneta med Friendsi 1994 ter 2005 za HIMYM. Ker skoraj zagotovo je morala biti biti.

Se človek vpraša, če je piscem nadaljevank že zmanjkalo idej o čem naj pišejo. Mogoče bo pa v prihodnje boljše.

fimski studiji

Že od nekdaj me pri filmih zelo zanima sam začetek, še preden se film dobro začne, ko se predstavi kateri filmski studio ima film čez. V kinu sem se vedno šel kako dobro jih poznam. In sem poskušal uganiti za kateri studio gre prej ko se je njihov logotip prikazal v celoti.
Se spomnite globusa prek katerega se zavrtijo črke, se spomnite leva, ki zarjove, dečka ki lovi ribe z lune ali pa velikanskega napisa obsijanega z žarometi, ...

Nekaj časa sem bil zelo dober, oziroma je bilo teh filmskih studijev tudi manj. Velika večina filmov je prišla izpod okrilja 6 studijev. "Velikih 5", kot so jih včasih imenovali: 20th Century Fox, RKO Pictures, Paramount Pictures, Warner Bros in Metro-Goldwyn-Mayer in "Majhni 3.". Universal Pictures, Columbia Pictures ter United Artist.
Z leti se je pogostost pojavljanja določenih studijev zelo spreminjala. RKO-ja, Metro, Warner-ja si moral imeti srečo da si jih zasledil. Medtem ko je bil 20th in Columbia skoraj za vsakim filmom.

Zdaj pa se je število teh studijev vzelo zelo povečalo in se igrice ugibanja skoraj ne da več igrati.

regata

Na vrat na nos je padla odločitev gremo na Lošinj, točno Mali Lošinj.

Razloga:
1. 26. Lošinjska regata,
2. morje
Ekipa:dva ki se ne zmenita dosti za jadrnice, en ki so mu všeč in ta zadn, ki je že malce nor nanje.
Več na: straneh organizatorja.

Sam sem vedel, da morja ne bom dosti izkusil, ampak bilo ga je čisto dovolj. V soboto dopoldne smo prispeli na otok Lošinj, kjer smo si ogledali sam start sobotnega navigacijskega plova. Ruta je bila sledeča: Lošinj - Susak - Ilovik - Lošinj. Na zgornjem izseku je z rdečo označen okviren potek. Ta dan smo mislili, da ne bo nič več jadrnic, zato smo se posvetili dopustu :). Postavljanje šotora in nakupovanje za večerjo, nato pa skok v morje. A glej ga zlomka, ravno smo si dobili super plac na plaži, že mimo našega zaliva zapluje prva jadrnica Shining Umago Maxi oz. "Terra Istriana"., kot smo jo mi klicali .To pa zato ker je imela na jadru to ime napisano na veliko. Zato smo se posvetili še uro našega časa za ogled prihoda prvih petih jadrnic v cilj. Na drugem mestu je bil naš Veliki Viharnik. Potem pa končno v vodo.

Tako zgleda če si postavljen v isti liniji kot je štart. Vse samo, da se bolje vidi kako natančni so ti jadralci. V vsega 6 minutah štartnega protokola si morajo izboriti čim boljšo štartno pozicijo. Zgornja slika je posneta vsega skupaj 10s pred startom, spodnja pa 1s po startu.
Zanimivo, kako lahko od 8m do 20m jadrnico pripelješ do štartne črte na meter natančno. Kakšni niso imeli takega znanja, drugi pa niso zadosti tvegali.Tako izgleda ko mora jadrnica zamenjati smer oz. obrat. Naloga štirih mož je, da čimbolj gladko in hitro spravijo jadro na drugo stran jadrnice. Pri tekmovalnih jadrnicah je potrebno jadro naviti in ga nato razviti na drugo stran. Pri potovalnih pa jadro zgolj povlečejo na drugo stran. Za ta manever je ekipa potrebovala okrog 5s.

V nedeljo je vse skupaj potekalo v Lošinjskem zalivu in tako blizu gledalcem. Priprave na začetek prvega uspešno izvedenega plova v nedeljo. Vsi čakajo na predzadnji signal (minuto do starta), da se obrnejo in poženejo v dir. Startna linija je skoraj poravnana z levim robom slike.
Veliki Viharnik z vetrom drvi proti boji. Startal ni najbolje, si je pa do bolje že priboril prvo mesto. Na žalost z naše opazovalnice nisem uspel videti kaj se je dogajalo na samem startu, ampak bilo je pestro. Dva velikana (Veliki Viharnik in Terra Istriana) vsak v svoji gužvi med manjšimi jadrnicami. Slišali smo samo veliko zijanja in jamborja velikana sta stala skoraj na mestu. Komaj čakam, da dobim na spletu kakšne podrobne informacije.
Veliki Viharnik je od zadnje boje do cilja zapravljal prednost in tako je vsega skupaj 600m pred ciljem bil primoran v taktično igro z jadrnico Terra Istriana. Zapru ji je pot in jo tako prisilil v obrat. S tem si je izboril pozicijsko prednost, a je ni uspel vnovčiti.
Terra Istriana je bila primorana v drugi obrat, da se je umaknila od obale. Veliki Viharnik pa je v tem momentu zapravil zmago, saj se je na obrat pozno odzval. Viharnik je delal obrat kakšnih 10s po Terri in tako ji je omogočil, da je dobila poln veter v jadra.Rezultat tega je bil, da se je Terra odpeljala mimo Viharnika do zmage.

Na žalost se ne spoznamo preveč na pravila in smo bili tudi precej oddaljeni od samega medijskega središča, tako da sploh nismo vedeli, da je dopoldanski plov bil prestavljen na popoldne. Tako da je ta minil brez naših radovednih oči in fotoaparata.

Kaj več o jadranju pa v kakšnem drugem prispevku.

Glasbeni festival Benekte 2010

HEINEKEN JAMMIN FESTIVAL a VENEZIA

Moj prvi ta pravi glasbeni festival, pri nas je podoben "Rock Otočec". No nekaj splošnih podatkov:

• kraj dogajanja: Mestre pri Benetkah (Italija)
• čas: od 3. 7. do 6. 7. 2010
• št. obiskovalcev: ogromno
• vreme: sončno in vroče
  
• cena: 200€ (parkirnina, vstopnina, kamp)
  

No v soboto sva se s punco odpravila že zjutraj proti Benetkam. Vse z namenom, da dobiva prostor za kampiranje in podobno. Najprej sva se malček zgubljala, ker nisva točno vedela kje naj bi to bilo, a ravno ko sva hotela poklicati na pomoč se pripeljeva v krožno križišče s velikim številom policajev in oglasnimi transparenti "Heineken". Amerika prišla sva. Manjše razočaranje doživiva ko ugotoviva, da parkirni prostor ni niti blizu kamp prostoru, in da bo treba vse prenest To pa je že napor, saj je do vhoda 20 min hoje.
Za začetek se oprtava s šotorom in jo mahneva na po karte in nato postavit naš šotor. Na vhodih so naju malce prestrašili s prepovedjo vnosa plastenk, steklenic in sprejev. Kmalu sva spoznala, da je prireditveni prostor ogromen.

Festival je nekako potekal od 15h do polnoči. začeli so lokalni bendi in nato okrog 19h prišli na vrsto popularni in znani bendi. vrata prireditvenega prostora so se odprla že okrog 10h in ljudje so po nekem čudnem razlogu kar tekali proti odru in kraju dogajanja. Še zdaj ne vem zakaj. Veliko ljudi je uživalo muziko kar tako z roba manjše vzpetine v senci reklamnih šotorov.

Prvi dan so nastopali The Cranberries in Aerosmith. Mene so dosti bolj prepričali in zabavali prvi. Saj sam nisem ravno ljubitel Aerosmitov pa še malce utrujen sem postal od celega dneva na nogah po vročem soncu.
Drugi dan naj bi bile zvezde večera Green day, a so zvezde prekrile nevihtni oblaki in silovita nevihta jih je odplaknila. Posledica nevihte je bila, da sva s punco imela za kratek čas vodno posteljo, saj je bilo pod samim šotorom 10 cm vode. Po krajšem dežnem premoru sva prestavila šotor na bolj varno lokacijo. In sicer na tisto na katero je punca predlagala že na samem začetku.
Festival si bom najbolj zapomnil po neizmerni vročini, ki nas je prisilila v minimalno aktivnost čez dan in zelo slab spanec čez noč. sonce je začelo s pripeko že ob 7h in nato je vztrajalo vse tja do 18h. Vsi smo se skrivali pod majhnimi drevesi, ko so nudila majhno senco.
Naj omenim še eno nadlogo, ki nam je malce zagrenila dneve in sicer tigraste komarje v enormnem številu. zjutraj in zvečer, ko se je sonce malce umaknilo so planili iz sence in napadli uboge udeležence.
Tretji dan je so bili na vrsti The Blask Eyed Peas in pozno zvečer Massive Attack. edini dan, ko se je dogajanje zaključilo ob 2h. A kaj ko so The Black Eyed Peas razočarali na celi črti. Skupina ni bila sposobna spraviti skupaj 1h nastopa z lastno glasbo. Skupina je odpela tiste 4 ali 5 svojih komadov in v času menjava kostumov je en izmed njih nekaj miksal. So pa imeli naštudirano koreografijo, kostumografijo in lightshow.

Zadnji dan sva si skočila pogledat Benetke, pač ker si že tam. Bilo je kar lepo samo nekatere uličice so bile prepolne turistov in zato se je bilo prav prijetno umakniti v malce bolj odmaknjene dele. Me je pa presenetila cena za gondolo 80€, sem skoraj na rit padel.
Na prizorišču pa je gostoval Ben Harper & relentless7 in Pearl Jam. Krajši dež pred obema nastopajočima, ni pregnal publike, ki se je zbrala v ogromnem številu. Po podatkih okrog 45000 ljudi. Množica je bila nepopisna. Še najbolj hudo je bilo ko je Ben povabil na oder pevca skupine Pearl jam in vsi so vzklikali me midva s punco sva se spogledala saj nisva vedela, za koga gre. Saj pozvana njihovo glasbo ne člane skupine.

voda se nas je držala cel dan

Zmeraj imamo težave kam se odpravit plezat, ko gremo za cel dan. Danes ni bila izjema. Sem se pa odločil, da bo najbolje, če preizkusimo nov plezalni vodnik po Furlaniji, ki ga je pridobilo naše društvo.Na poti do Italjanske meje, je padla odločitev, da bomo danes plezali v Ponte San Quirino, blizi Čedada. Plezališče se nahaja v strugi reke Nadiže in se pleza po kompaktnem konglomeratu. Edina slaba stran tega plezališča je da so domorodne živali zelo tečne. V pičlih 15min sem bil čisto popikan in mehurjast od komarjev. Če jih nisem pobil ene 50.Samo plezališče je sestavljeno iz petih sektorjev, ki so na obeh straneh reke. Prehajanje iz ene na drugo stran je po posebna dogodivščina, še posebej če hočeš priti suh. Nekje so v strugi taki veliki kamni prek katerih lahko nekako priskakljaš na drugo stran. In s tem se je začela naša dogodivščina, polna vode in kamenja. Za povratno pot smo izbrali pot čez Robič in nato Tolmin proti domu. Na poti smo se ustavili v Poljubinju, kje sva si ogledala 36 m visok slap Beri. Slap sva si šla pa ogledat, ker baje se da tam okoli nekaj plezat. Ampak razen alpinističnega načina se ne da nič.

In potem ne bi bil jst jst, če ne bi počel tistega, kar najrajši počnem ko le imam za to priložnost. Hoja po strugi potoka navzdol (če bi se za gor to spomnila, bi šla po strugi še gor). In bilo je najbolj osvežujoče in pestro. Skakanje iz kamna na kamen, miljažentkrat čez potok, malce nevarno, ... Ma kaj čmo, če je pa tako lepo. Bistvo je bilo, da se ne zmočiš, ker če ne izpadeš iz igre. In nama je uspelo, sva prišla do vasi brez da bi stopila v vodo.Na poti pa vidiš vse lepote takega majhnega potočka. Kaj vse naredi narava in sila vode. Kako si lepo voda utira pot skozi kamen in ga lepo dolbi, kako nastanejo na poti majhni slapovi, ...

Si človek kar napolni dušo.

prva licenca

No pa sem jo le končno spravil v red. Govorim o licenci oz. aktivaciji za windows 7 operacijski sistem. To je prvič, da imam licenčno verzijo o.s. na računalniku. Pa še to se je zgodilo zgolj ker je licenca prišla poleg novega računalnika.
Pa če pogledam prav tud rač ni več nov, je že 3 mesece star in komaj zdaj mi je uspelo oz. sem se potrudil, da sem uredil aktivacijo.

Zaenkrat tečejo win še na Kubuntu sistemu pod VirtualBoxom, kar bo verjetno tudi ostalo, razen če se bo pokazalo, da bom nujno rabil 7, čene bom ostal, kar na kubuntuju.