število 7

7 je pravlično število

7 dnevov v tednu - ...
7 nebesnih teles vidnih s prostim očesom - ...
7 čudes starega sveta - piramida v Gizi, Babilonski viseči vrtovi, Zeusov kip, svetilnik v Aleksandriji, Artemisov tempelj, mavzolej, Heliosov kip,
7-zip - brezplačen program za branje in ustvarjanje kompresijskih datotek
Mesto na 7 gričih - Istambul, je poznam tudi pod imenom mesto na sedmih gričih.
007 - ...
7 smrtnih grehov - ...
Sedem let v Tibetu - ...
7 vrlin - ...
7 čaker - ...
7ven - ...
7 barv marice - ...

7 - je praštevilo,
je Mersennovo praštevilo (2^n-1),
je dvojno Mersennovo praštevilo,
je prvo število za katero velja Midyjev izrek,
prvo Woodallovo praštevilo,
je najmanjše veselo praštevilo,
drugo srečno praštevilo, ...

Numerologija pravi, da imajo ljudje s številko 7 veliko moč v misticizmu, intelektualnosti in kulturi. Slabše vpliva na čustveni del.

moj mali kuštravc

Počasi bo že 3 leta, odkar sem se začel ukvarjati s temi majhnimi drevesi. In se do sedaj nimam ravno še s čim za pohvalit. Še vedno imam doma "bonsaj", ki sem da gobil na začetku in je tolk trdoziv da noče in noče umreti.

Prvi "bonsaj junior" sem dobil na delavnici za začetnike bonsajizma. A je kmalu po koncu tečaja bonsaj naredu samomor. Še sajna se mi ne kaj mu je manjkalo.

Nato sem poskušal izkopati eno majhno drevo in ga vzgojiti v bonsaj. A je bil izkop bolj krute narave in bonsaj ni preživel presaditve v lonec.

Nato sem dobil v dar izkopan brin, zgoraj na sliki. Eno leto je lepo počival v originalni zemlji v gajbici. Nato se je letos presadil in kmalu po tem je doživel novo frizuro. In sedaj je še lepo pognal nove vršičke, tako da zgleda da mu je prav všeč pri meni. če bo priden po počasi v letu ali dveh dobil tudi novo posodo.

1 down, 2 to go

Ta vikend smo pod streho spravili enega velikih dogodkov to leto. In sicer Plezalni vikend pod Turo. Počasi ratuje ta vikend preveč obsežen. Letos smo uvedli novo stvar, ki nam je popestrila nedeljsko dopoldne in del popoldneva, reče se ji Adventure race - Tura.

Sam niti nisem bil dosti prisoten pri ostalih stvareh, sem pa pomagal pri izvedbi Adventure race. Organizirat kaj takega je bilo za nas prvič. Za papirje smo skori izgubili živce. Saj nam je zavod za varstvo narave dal dovoljenje za prireditev. Ampak so v svojem dovoljenju pripisali svoje mnenje, da bi vse skupaj končali malce prej (Lovska koča). in posledično nam je zato upravna enota izdala dovoljenje samo do lovske koče.
Največja fora je v tem, da je naša trasa potekala po asfaltni cesti Podnanos - Nanos, po kateri se za vikend pelje ogromno avtomobilov, ki zgleda da nič ne motijo narave. Na srečo smo z malce prigovarjanja le dobili dovoljenje do konca.

Ok. Da se vrnemo nazaj. Zadnji mesec imam v glavi tri velike stvari v glavi: Plezalni vikend, Poroka in Slovensko orientacijsko tekmovanje.
In poskušam reševati in delati za vse stvari, a mi ne ratuje ravno dobro. Največ časa mi je do sedaj pobrala poroka. Druga stvar je SPOT, plezalni vikend je bil ta zadnji na vrsti.

Sedaj se bo treba malce več posvetiti SPOT-u in ga počasi pripravit. več v prihodnjih dneh.

zanimiv odziv

Pred kratkim sem se udeležil nogometnega turnirja okoliških vzgojno izobraževalnih ustanov. No uglavnem nogomet ni moj šport. A ko se gre za udeležbo na brezveznem seminarju ali udeležbo na nomometu izberem nogomet.

Udeleženci: vojska, zavod, škofijska in mi-osnovna.

Na začetku sem mislil in upal, da mi ne bo treba v igro. Že pri ogrevanju sem pokazal precejšnjo mero ravnodušnosti. In tako je bilo vse do 5 minute prve tekme, ko sem moral kot zamenjava v igro.
Do sedaj sem vedno igral v obrambi, da mi ni bilo treba streljati na gol. Ker pošteno povedano, žoga je šla v vse možne strani, samo proti golu ne.

Ok sem na igrišču, mal brezglavo tekam gor in dol. Enkrat v obrambi, takoj zatem v napadu. Kjer nevem točno kaj bi delal. A šit žogo dobim pod noge v bližini gola. kaj naj zdaj z njo. Od mojih ni nobenega blizu, dokaj prost strel sem imel na voljo. In zato sem se odločil za strel. Lahko bi rekel, da je bila odločitev v stotinki sekunde :) ha ha. Že ko sem z nogo zadel žogo sem vedel da to ni ravno to. Ni bil kakšen močan udarec in zadel sem jo bel z gležnom kot s stopalom. In GOOOOL. Ja res, prvi pameten kontakt z žogo in je že padu gol.
Počutu sem se kot najboljši nogometaš, ala Messi ali Ronaldo. Lažem. Točno sem vedel, da je vse skupaj bila ogromna sreča.
No to je bil edini omembe vreden trenutek v tej igri, čakalo nas je še finale. V finalu smo spet zmagali, kjer sem spet zadel gol, malce lepši in bolj načrtovan. Soigralec je podal, jst sem samo čakal pred golom in žogo preusmeril v gol.
Skupen rezultat zmaga.

No poanta, ki jo želi povedati je sledeča. Pridem naslednji dan v šolo in že vsi "Bravo učitelj!", "Učitelj sre rejs dali 2 gola.", ... In vidiš kako si v učenčevih očeh zrasel iz enega navadnega učitelja v človeka ki "obvlada". Vse to naredi en nogometni turnir.

Zato sploh ne bi bilo slabo, če bi bilo takih turnirjev več in v različnih športih, da bi lahko učitelji pokazali, da niso samo neki zagamani ljudje, ki jih nekaj silimo. ampak da ima vsak tudi neke svoje sposobnosti in vrline.
Zagotovo bi se potem dvignil ugled učiteljev in njihovo spoštovanje.

Zdaj pa končno je

Že dolgo je odkar sem prvič pomislil na orientacijo v okolici Podkraja. No potem je prišel trenutek da se bi lahko podili po tistem območju. A na žalost sem tekmo moral zaradi snega večkrat prestavit v dolino.

Ampak zadnji vikend je pokazal, da se je splačalo počakat. Kljub vsemu prestavljanju zaradi snega, sem bil primoran tekmo organizirat v snežnem Podkraju. Kar niti ni bilo tako slabo.

Ker mi je sneg zasnežil nekatere poti, sem bil odrezan od nekega področja. Pa časa za postavitev celotne proge ni bilo. Treba je bilo improvizirat. Start in cilj postavit na sonce, kakšno točko črtat in podobno.

Ob 6h sem bil že v Podkraju v samih telovadnih copatah in začel postavljat točke. Že takoj ko sem videl da je še kar nekaj snega okoli sem vedel, da ideja o telovadnih ni dobra. A kaj ko poti nazaj ni bilo. Bom pa malo zmrzoval, sem si rekel in šel naprej.

In če se mudi se ponavadi nekaj gvišno zalomi. In tako se je tudi meni. Postavim 2. kontrolno točko, vse vredu. grem že vsa pomirjen nazaj proti startu in kar naenkart vidim, da točka ni na pravem mestu. In laufam v snegu, udira se mi a nekako prisopiham do vznožja vzpetine. Na vrh sem se komaj privlekel. Nato pa dol in na drug hrib. Na start, kjer so me že čakali sem se komaj privlekel. Jst pa še nimam postavljene zadnje točke. Šit.

No pa začnemo. Piha jst zmrzavam in ekipe počasi pošiljam na pot. Časa za pridet na cilj 4h, 6KT, en kup snega v gozdu in točke, ki niso normalno nevem kako zahtevne. Ko vse ekipe odpravim se začne doba čakanja in postopanja okoli cilja.

No in kot vgrozljivkah vse ekipe pridejo na cilj 5 min do 12h. Tik preden bi bile diskvalificirane pridejo ena za drugo. Še bolj zanimiv je rezultat iskanja. Naše ekipe so dobile samo prvo točko, pa še to sem v naglici napačno postavil.



Na zgornji sliki je vidno kako se lahko hitro malo orneš in že si v napačni smeri. Smer hoje je bila iz WP003 proti WP007 po spodnji poti. Na WP007 sem nameraval priti po približku kot jo kaže rdeča linija, a sem se nekje mal zavrtel in naredil veliko ovinek. tekmovalci so imeli smer iz WP007 na WP003 po zgornji poti.

dilema

Kakšen odnos naj učitelj ima do učencev? Distanciran ali prijateljski.

Otroci hočejo vedeti vse od tega ali imam facebook, kje sem doma ali sem veren ali ne, koliko sem star, če imam punco, ... vprašanj je milijon in se ne končajo. Kakšen je namen teh vprašanj ne vem. Ali me hočejo samo zamotiti ali pa hočejo vzpostavit nekakšen odnos.

V razredu se poskušam držati čimbolj nazaj. Samo pred kratkim sem šel z mojima razredoma na pohod v okviru športnega dne in sem se tekom pohoda malce več pogovarjal z učenci in učenkami. To pomeni odgovarjanje na ogromno vprašanj.
In tekom pohoda smo vzpostavili dokaj prijateljski odnos.

Dilema se zdaj pojavlja ali ta prijateljski odnos ohraniti v razredu ali ohraniti prejšnji malce distanciran odnos. Bojim se namreč, da bi prijateljski odnos bolj škodil razredni klimi, kar se tiče podajanja snovi in preverjanja znanja.

shot-out

Novost v snookerju. Podobno kot Premier liga samo, malce prirejena pravila, bolj klubsko vzdušje in čas.

Za kaj gre. Gre za novo zvrst tekmovanja v snookerju. Ni več "zamorjenega" vzdušja, kot nekateri govorijo o vzdušju na tekmi. Vse skupaj spominja na tenis, mir je le pri udarcu. In vse skupaj se odvija hitro.
Glede na odzive igralcev se bo ta turnir prijel in bo ostal, saj se pritegnil kar močno št. gledalcev, pa še nagradni sklad je pošten za št okvirjev, ki jih igralci igrajo 130.000 funtov, oz. če povem zmagovalec dobi 32.000 funtov. Ni slabo za 2 dni dela in 6 odigranih okvirjev (1h igranja).

Več si lahko preberete na straneh worldsnooker.

Pravila:

• 10 minut za okvir
• samo en okvir
• prvih pet minut ima igralec 20 s časa za udarec, zadnjih 5 minut 15 s.
• pri udarcu se mora žogica dotakniti okvirja ali pa biti potopljena
• pri "napaki" gre žogica v roko, in si jo igralec postavi kamor želi

Favorit turnirja Ronnie O'Sullivan je prišel do polfinala, zmagovalec Nigel Bond.

Zanimivo pa je to, da sem tekmo spremljal živo prek interneta in v okvirju sem nonstop tudi spremljal število ljudi, ki je gledalo prenos na tej strani. Ko je igral Ronnie se je število povzpelo na 2100. Ker pa ni prišel v finale je finale gledalo občutno manj ljudi, samo 1636. Pa čeprav je bilo med tekmama vsega skupaj 15 min. razlike. Kaj pomeni ime Ronnie O'Sullivan!

Zanimivost: Med prvimi petimi, ki so na tekmi dosegli največji "break" so:

• Ronnie O'Sullivan 123
• Ronnie O'Sullivan 113
• Alfie Burden 106
• John Higgins 93
• Nigel Bond 91

Kot vidite so bili na 63 igrah doseženi samo trije "breaki" nad 100 in kar dva od treh je dosegel Ronnie.

Ponovno na balvanih

Po začetnem nelagodju nad balvaniranjem, me je lepota raztresenih kamnov poklicala medse. Tokrat obisk med vikendom. Naš avto je odpotoval v petek zvečer, v četrtek smo poslali že eno skupino naprej. Oni so plezali en dan več. Jim tako zavidam.

Slika: Vsi nestrpni, da okusimo nove probleme. Ura že 9:30 mi pa še vedno pred bivakom. :(

Bivanje je bilo proti zadnjič luksuzno. Spanje v krajevnem zaklonišču, pod osnovno šolo. Vse smo imeli: nizke pograde, velik skupni prostor, ogromno kuhinjo, WC-je in tuš s toplo vodo. Amerika. Vse skupaj za 10€ na dan. Če nas bi bilo več bi bilo še bolj poceni. Skupaj z vso hrano, bencinom in cestninami je vsak dal 70€. Se pozna samo 4. v avtu.

Slika: Jara kača blazin na dveh nogah.

Prvi dan obisk balvnani v Chironico, drugi dan balvani v Chresciano (Kjer smo bili lani.). Chironico me ni tako pritegnil. Kamni razmetani povsod vmes ogromno grmovja, senca in me vsemi tem kamenjem je bila le peščica uporabnega. Če bi bil samo tu skoraj 100% ne bi prišel še enkrat.

Prvi dan smo bili večinoma vsi skupaj, kar se je izkazalo za dokaj neuporabno, saj smo bili 3. taki, ki plezajo dosti nižje ocene kot ostali. Drugi dan smo situacijo popravili in smo se ločili od profesionalcev :). Rezultat intenzivno in količinsko plezalno. Skupen izkupiček 6b in en kup 6a, nekaj teh tudi splezanih na pogled.

Slike: Pristop k problemu: 1) problem mora bit, 2) poskus držanja belih flekov, 3) spravit se čez rob na sam kamen.

lekcija

Prvi dan po počitnicah, mulci so še polni energije. Še preveč polni. Pouk se dobro začne pa učenci že skačejo po glavi. Na začetku se jih še da mirit, a s časoma so vse bolj nestrpni. Potem jim še enačbe ne gredo najbolj od rok in si ne dopustijo, da bi jim razložil potek reševanja. Klepetanje se stopnjuje. Opozorim enkrat, opozorim dvakrat, po tretje opozorilu najbolj problematičen tandem presedem.

In mir za dve minuti. Nato pa nazaj, kjer so ostali. Razlage sploh ne poslušajo in tisti, ki jo poslušajo jo ne morejo vredu slišat. Sledi radikalen ukrep. Na desno stran table Najprej napišem "ZV str. 135 /" me čudno gledajo in jim hkrati opomnim da če ne dajo miru se bo poleg strani zapisala še številka naloge, ki jo imajo za domačo nalogo. Ok, čez dve minuti že pišem številko naloge. Naloga vsebuje vsaj 12 računov z izrazi. Konkretno veliko. Ura je nato znosna še tiste par minut kar jo je ostalo.

Drug dan. Takoj ko pridem v razred že jamrajo da so nalogo delali 3 ure in kako so trpeli. Povem jim da se strinjam z njimi, da je bilo res veliko naloge. Vprašam jih če so razumeli zakaj so imeli toliko naloge. Na moje veselje je odgovor pozitiven.

Da je lekcija zalegla je bilo vidno v tisti uri, ko so normalno delali in poslušali brez kakšnega posebnega klepetanja. Temu se reče lekcija osvojena.

Zanimiva filmska zgodba

"Če bi lahko izvedeli, kdaj točno boste spoznali svojo sorodno dušo, bi želeli vedeti?" S tem opisom je Siol opremil film Časomer.

Sam film je čist povprečen film. Samo sam koncept oz. filmska zgodba je pa zanimiva. Več o filmu. Zaradi zgodbe je pa film vreden ogleda in se malce zamislit nad zgodbo.

Bi si res želel, da bi vedel kdaj bom spoznal svoje bodočo ženo. In kako bi to izgledalo. Dilema da dol padeš. Sam si tega ne bi želel, pa čeprav sem zelo štorast kar se tiče deklet.

Bi gledal ko butast v napravo in ko bi začela kazati čas bi ... Kmalu bi postali čustveno otopeli, saj bi ljubezen postala predvidljiva in načrtovana. Trenutno se še zedinit ne moremo točno kaj ljubezen je in kako jo človek občuti kaj šele da jo napove. tako da smo še en čas varni pred tako butasto napravo. Druga zanimiva stran je da ne bi več mogel reči, da grem v lokal oz. zabavo spoznavat dekleta. To dejanje bi bilo brezvezno. Pa še lepo se bi oblekel prej ko bi naprava odštela zadnje minute in nestrpno pričakoval ne dekleta ampak zadnjo sekundo.