ubuntu

Pred meseci sem bil primoran na prenosnik namestit linux operacijski sistem. Saj mi ni bilo hudo, ampak nisem ga bil navajen. Sem pa pred leti vsake toliko časa malo eksperimentiral z raznimi distibucijami, a nad vsemi obupal. Delo ni bilo tako enostavno, kot z Windows os.

Namestil sem distribucijo Ubuntu 9.10 in bil z njo zadovoljen, delalo je vse, kakšnih težav z delom na njem nisem imel, ... Tako da sem bil kar zadovoljen. Sicer tako zadovoljen, da sem premišljeval ali bi na novem rač, ki sem ga nameraval kupiti, obdržal Win 7 os, ali bi namestil Ubuntu. In ko sem v roke prejel čisto nov prenosnik so se moje težave šele začele.

Najprej sem zaradi enega butastega razloga zbrisal Win 7 in namestil Ubuntu 9.10 čez celoten disk. In ker je pri meni prva namestitev začasna, dokler ne poštimam vsega kot je treba. Ker se rad igram z nastavitvami. No na začetku je zgledalo obetavno. Namestil sem brezično omrežje, usposobil zvok in kot bi rekel sem bil na konju. Super. Na žalost se je kmalu pokazalo da ni tako. Namreč moj os ni hotel spraviti rač v stanje spanja in se ni hotel zbuditi s stnja hibernacije. Meni dokaj ključne stvari pri računalnikih. Saj se dostikrat odpravim od rač za pol ure in v tem času želim da ne dela nič in porabi čimmanj energije. :)

Posledica je bila, da sem poskušal z namestitvijo Kbuntu 64 bitne različice. Ta je bila še slabša, sploh mi ni pustilo, da bi spreminjal nastavitve česarkoli. Zato je imela ta različica zelo kratko življensko dobo, 4h.
Naslednja na vrsti je bila ubuntu 64 bitna. Kaj bi rekel o tem, nič. Saj se na zunaj ne razlikuje od 32 bitne verzije. A kaj ko sem se v tistih 4. urah Kbuntuja tako nalezel KDE namizja, da sem ga dodatno namestil. In sedaj sem v KDE-ju lahko vse namestil in dostopal do vseh sistemskih namestitev :).

a stare pomankljivosti so še vedno ostale, spanje in hibernacija. Tega pa ne znam in ne znam odpravit. kljub obsežnemu iskanju po internetu ne najdem kakšne ideje o rešitvi.
Imam pa sedaj novo težavo. Imenuje se zvok. Pred dnevi mi je lepo igral in enkrat vžgem računalnik in pogruntam, da zvoka ni več. Testiram vse, in ga ni. Poskušam razne stare trike, nič. najbolj me jezi, da je zvok kar zmanjkal. in se bojim, da če ga usposobim, da bo čez par dni spet izginil.

Pa pravijo, da je linux bolj enostaven in bolj prisrčen. Počasi začenjam dvomiti v to. Pri Win XP se mi kaj takega ni zgodilo. Je pa res, da sem včasih namestil tudi 3. krat sistem, da sem dobil prav delujočo konfiguracijo, a od takrat naprej sme imel mir. Razen občasne zmrzali, a to resetiraš in dela spet normalno.

zaenkrat je odločitev taka, da bom poskušal dobiti ustrezno vertijo Win 7, saj imam licenčni ključ, in potem namestit oba sistema. Vprašanje je samo ali kot vzporedna sistema ali kot enega virtualnega. :)
Upam, da ne bo noben reku da si nejki zmišlamav. :)

Dobravlje!

Sam kraj ni kdo ve kaj lep, ampak ponuja njegova okolica idealen prostor za preprosto orientacijo. Na žalost zmanjka predel, ki bi bil orientacijsko zahteven, a ne mormo met vesega.

Sobota je bila namenjena za orientacijo. Najprej sem mislil, da bom mučil z njo vodnike po Nanosu, a smo vse skupaj odpovedali. Tako sem mel čas za drugo orientacijsko tekmo v naši regiji.
Ga ni čez dan preživet s kompasom in zemljevidom v roki in se podit skozi gozd in travnike. Naše tekme so enkratne ker spoznaš okoliške kraje kot jih še nikoli nisi videl in nikoli se ti ni sanjalo da bi bili lahko taki.
Ravno v soboto smo šli iz Kamnje v Vrtovin po neki ful hudi potki. Oska, na eni strani obdana z kamnitim zidom visokim kak meter na drugi strani pa meter nižje travnik. Vse skupaj spominjalo na obalo. Druga cvetka je pa slap pri Vrtovinu, ki ga je naredil en majhen potoček. Čeprav sem že slišal da je tam nekje en slap, averjetno se ga nebi odpravil pogledat, če ne bi bilo orientacije.

Komaj čakam na naslednjo. Samo na žalost se na tisti sam ne bom tekmovalno podil dosti okoli, ker jo bom organiziral. Bo pa zato dosti bolj zabavno ko se bom sam z zemljevidom in kompasom podil po neznanih krajih in odkrival ameriko :)

bulderiranje

Vedno sem govoril, da jst pa tega nikoli ne bom počel. Nikoli se nisem videl, da bi jst užival v taki obliki plezanja. Pa ne zato, ker ne bi znal, ampak enostavno ker si ne bi upal.

No potem pa pride vikend, k je blo večina folka doma. In na žalost je bilo v naših koncih slabo vreme. Zato je padla ideja da bi šli v švico. In ker nisem mel kaj bel pametnega za počet, sem se odločil, da grem zraven.

Torek zvečer zapustimo Slovenijo in po dolgi vožnji, 5h, prispemo na parkirišče v Švici. Vzamemo spalke in se zapodimo spat na nek graniten blok. V moji poletni spalki je bilo mraz, zato je bila noč še krajša. Končno pride jutro. Prva stvar je da se gremo segret s čajem in kupit vodič. Nato pa se začne zares. Vzamemo 3 blazine, nekaj nahrbtnikov z opremo in hrano pa marš v hrib pod granitne kamnite bloke. Ti bloki so bili različnih velikosti od prav najhnih (1m) do velikih (tudi 15m).

Sam sem prvi dan plezal zelo malo, drugi dan pa že malce več. Pa še to le na nižjih balvanih, do 2m visokih.

Je pa točisto drugačno plezanje, kot v skali. Vsega skupaj do 10 gibov in zoprno a hkrati bistveno spraviti se čez rob. In ti robovi so lahko bili zelo ostri ali pa zelo togi. Najbolj zoprno je, če je rob kota med približno 100° in 125°. Blazinice na prstih trpijo in se zelo hitro obrabijo, saj so vsi oprimki majhni ali pa jih sploh ni. V žargonu rečemo takim sloperji.

Drugače je pa ambient zelo dober, vse skupaj je locirano visoko nad dolino na platoju in pod kostanjevimi drevesi. In ti kamni raztreseni povsod.

vestrn

Po čunem tednu, ko gleda človek sam še za računačlniki in olimpijske igre, je vredu če naleti na kakšen dober film.
In glej ga zlomka ga dobi v eni čudni zvrsti kot je vestrn. Šerif je naš! (Support your local sheriff) je en ubitačen film. Čisto drugačne sorte kot vsi ostali. Sam sploh ne vem kako ga bi opisal. Če ga označiš da je komedija, ne bo šlo skupaj z vestrnom. Če rečem da je paradoja ne gre skupaj z časom.

Načeloma sem že šel skozi to fazo ko sem na veliko gledal vesterne. Zato je blo še toliko bolj zanmimivo, da sem se ustavil ravno ob tem filmu. A občutek je bil pravi in ni me prevaral. Film ma pa vse streljanje, konje, šerifa, negativce, ženske, ... ma pa tud humor. In zelo dober humor.

James Garner eden izmed legend holiwuda Samo ni kakšen obraz s kinomatografov ampak s TV zaslonov. Kdor gleda nadaljevanke ga je zasledil v "8 simple rules". Čene pa med najbol znanimi filmi ima na seznamu: The Notebook, Space Cawboys, The ultimate gift, Fire in the sky.

prenosnik?

Zadne čas sam zapravlam. Po uspešno kupljenem šotoru, je na vrsto prišel prenosnik. Ta bo zame. Moj prejšnji živi že prečudovitih 5 let, vsaka mu čast. Načeloma živijo 3 do 4 leta. Kupljen po dolgih mukah in dolgem iskanju. Znamke Prestigio, dokaj nepoznana znamka, a se je obnesla.
In zdej sm že v zadnji fazi nakupa novega.

Kolikor se čudno sliši imam glede nakupov malce čudne procedure. Najprej potreba, pole poizvedovanje (ogledi oglasov in ponudb), ogledi (obisk trgovin), sestavljanje dobre konfiguracije, poizvedovanje (iskanje najbolj ugodnih ponudb) in nakup. :)
In v tem procesu se dogajaju tudi drastični preobrati. Npr. ko se se odločil da bo potreba po novem prenosniku, sem si rekel da HP-ja pa ne bom kupil, in ravno tako ne kakšne škart robe ne. Po prvem ogledu v trgovinah me je pa HP skoraj prepričal v nasprotno in moral sem ga dodati na seznam.

Najtežje se je bilo odločit ali naj rač. kupim v sloveniji ali v tujini. Razlika v ceni več kot 100€. Nato pa kakšen procesor naj ima. Vse ostalo je dokaj enako. Nato gledaš le še na dizajn in tipkovnico.

V finalni izbor so prišli Acer aspire 5740g, Sony vaio serije e, HP pavilion dv6, Toshiba tecra a11. Od tega pa je bilo Acerjev kar nekaj različnih konfiguracij. So bili pa vsi iz tujine (Nemčija ali Italija)

No sedaj je pa padla odločitev HP iz slovenije. Ja vem malce čudno, ampak v zadnjem trenutku sem zasledil na bolhi oglas za ta moj željeni prenosnik (ki sem ga gledal v nemčiji) v sloveniji. In takoj sem stopil v kontakt s prodajalcem in po 16 kratkih mejlih je bil nakup skoraj dorečen.

Ko ga dobim bom pokazal slikce.

plačlivi prijatelj

Zadnji teden se mi dogaja, nekaj nedoumljivega. No če sem pošten se je vse skupaj začelo ze s koncem januarja.
Na ebay sem se spravu, da kupim nek hud šotor za prjatla. No z nakupom na ebayu ni bilo nobenih tezav. Tezave so se zacele pojavljati, ko sem ta nakup zelel plačati. In ker je človek pri kupovanju malce previden, gre vse skozi varen sistem paypal. In s tem so se začele dolge muke.

Najprej sem ob prijavi v sistem prišel na neko čudno stran, ki je še nikoli prej nisem videl. Šlo se je zato, da bi moral dvigniti limit sistema, oz. potrdit lastništvo kartice. Ma ker nisem vedel kako to gre in kje se kaj dobi sem zapravil 2 od 3 kod in 3€. Odneham in pustim pri miru. Čez teden dni pa nazaj, ko pogruntam, da so kode le prišle na moj račun. A kajko so bile stare in je bilo treba novo kodo nabavt 3 od 3 (in zhadnja mozna). Ok naročim kodo, gre 1,5€ in čakam, da se mi pojavi v spletnem bančništvu. In čakam in čakam in nič. Obupam in pišem na paypal zakaj moje kode ni od nikjer.
Po 10 dneh končno pride koda in uspešno opravim potrditev in hkrati dobim nazaj 1,5€ :). A kaj ko potem nove tezave. Grem, da bom plačal šotor, ebay spusti skozi, paypal ne. Zgej ga zlomka po enih 5 poskusih pogruntam, da mam na banki premajhen dnevni limit. Ze drugič na banki zaradi tega.

Dvignem limit. Seveda 24 urno čakanje da se sprememba sploh pozna in uveljavi. Zdej pa bo si rečem. A ne. Paypal še vedno noče dovolit transakcije s kartico :(. Pišem na paypal, grem na banko noben nima pojma zakaj ne. In še vedno nimam pojma zakaj ne, a tudi plačat ne morem.
Rešitev: Uporabi prijatelja da si ustvari svoj paypal račun in naj njegovo kartico matramo :) Upam, da se bo izkazalo da bo to zmagovalna strategija.

Ker pošteno povedano, če bi kaj tazga vejdu se nebi spravu kupavat šotora. Štala. Po eni strani pa dobro, ker veš, da ti ne morejo kar tako ukrast kakšnega velikega zneska.

americans cup

Kaj vse zamudim, ker kakšne spletne strani malce zanemarim. Pred slabim letom dni sem vsake par dni pregledal kakšno je dogajanje z ameriškim pokalom. Zakaj? To pa zato, ker se je veliko dogajalo, so bile v igri neke tozbe in problemi z organizacijo 33 pokala. Pole se je vse skupaj nekoliko umirilo.

In včiraj kot strela z jasnega na eurosportu reklama za ameriški pokal. Začetek v ponedeljek. To je blo presenečenje. Da bi zvedel kaj več, hop do strica googla, a mi je zatajil rač. Tako da sem svojo radovednost potešil šele po 3h.

No in vse skupaj se začne ze v nedeljo. V ponedeljek in torek pa obe tekmi. Komaj čakam da vse skupaj spet spremljam. Zdej pa je sam še dilema če si kupim pravice za ogled in spremljanje prek interneta. To bo še zabaven teden.

Sanjska dežela

Vsak ima v glavi kraj kamor bi rad odšel vsaj enkrat v življenju. Sam o svoji sanjski deželi razmišljam že nekaj časa. Vse skupaj se je začelo že v srednji šoli s predmetom zgodovina. Asteki, Maji in Inki, čeprav niso s tam, so najbolj krivi za vse.

V zadnjem času tudi toliko resno, da sem se že skoraj odpravil. Vsi poznani so me že skoraj siti, ko govorim kako bom šel in kdaj bom šel. Sedaj tudi če rečem, da bom v kratkem šel, mi ne verjamejo in mi ne bodo verjeli dokler ne bom imel letalske karte v roki.

Pred leti sem kupil že vodič in ga preletel v hipu. Nato načrtno prebiral in si beležil kraje, ki bi jih rad obiskal. S prebiranjem je Mehika postajala čedalje bolj zanimiva in postajala dežela o kateri nisem vedel nič. Mehika mi je bila poznana samo prek starodavnih civilizacij Majev in Aztekov. Iz tega sem si ustvaril podobo kot neprehodnega pragozda z visokimi drevesi in divjim podrastjem in veliko veliko nevarnih živali.
Nato pogledaš kakšen mehiški filem in spoznaš, da je Mehika tudi ena sama velika puščava. Če sem natančen več puščav različnega tipa. Potem prebereš vodič in vidiš, da je tudi zelo gorat. Ima 3 najvišjo goro v severni Ameriki. Ima dolge strme kanjone, jezera in seveda plaže, prelepe plaže.

Ko vse to daš skupaj postane Mehika ena najbolj raznolikih držav na svetu.

Kmalu postane sanjska dežela še kar preveč sanjska. Sanjska dežela bi bila že obiskana, če bi bila le tako velika, da bi se jo dalo videti v treh tednih.
Načeloma sem tak tip človeka, ki ima rad vse splanirano. Zato sem vse kraje ki sem jih našel v vodničku vnesel na zemljevid in si približno zastavil kako bi moje potovanje zgledalo (iterari). Na žalost se je izkazalo, da sem moral nekatere kraje izpustit, da bi lahko svoj obisk strnil v 4 do 5 tednov. Rajši 5. Obiskat pa arheološka najdbišča večina starih indijanskih plmen, kakšno goro, kanjon, puščavo, naravni rezervat pa seveda plažo.

V nadaljevanju pa mogoče podrobnejši načrt poti.

masters 2010

Za športne navdušence obstaja več različnih športnih vrhuncev kot npr. svetovno v nogometu, olimpijske igre, Giro di Italia in še veliko se bi jih dobilo. Lahko bi rekli da ima vsak svojega. No snooker ima Masters.

Kot ste lahko na blogu prebrali sem omenjal, da sem imel namen obiskat ta turnir in to mi je tudi uspelo. Klub bojazni na bolezen in skrbi za karte sva z Kosoblejko v torek 12.1.10 vstopila na prvi snooker turnir v Wembley areno v Londonu.

Aja saj sem ze omenil, da je to zelo eleganten šport, z zelo kulturnimi navijači. Kar mene privlači pri tem športu je tudi navijanje. Saj imaš svojega favorita in navijaš zanj, in nasprotniku zeliš da zgreši. Ampak dobre poteze se pa vedno nagradi z aplavzom, ni vazno ali je nasprotnik ali ne.

Ze pred odhodom v London sem si rekel, da brez slušalk (oz. radia) ne gledam tekme. Za 6 funtov sem jih tudi kupil, a kaj ko sem pol tekme rabil da sem pogruntal kako sploh delajo. Saj bi prej samo sem se z njimi ukvarjal le med igrami.

Pred samo tekmo, ko še ni bilo nobenega od igralcev, smo vsi slikali vse mozno. Ko se je enkrat začelo zares so fotoaparati obnemeli, ne zato ker je blo napeto, ampak ker se ni smelo. Na mojo zalost se je smelo slikat le med posameznimi igrami. Zato potem sploh nisem veliko slikal, pa še tistikrat kot sem mi slike niso uspele, ker sem pozabil vklapljat in izklapljat fleš. Rezultat: niti ena sama uporabna slika na kateri bi kateri od igralcev bil pri mizi. :(
Po drugi strani pa sem bolj z uzitkom spremljal igro in uzival v atmosferi.

Ze sama tekma med O'Sullivanom in Robertsonom je obetala dobro igro in napetost do konca. Začelo se je po zeljah Robertsona, ki je v prvi polovici povedel. Nato je O'Sullivan v drugi polovici stvari vzel v svoje roke in pripeljal tekmo do presenetljivo mirnega zaključka.

Da je bil dan še popoln je Kosoblejka hotela avtogram in sva čakala. In čakala. In ko smo vsi dočakali je bila Kosoblejka razočarana, jst pa vesel. Saj je podpisoval Ronnie, zmagovalec tekme. Ko sem čakal v vrsti za podpis nisem do samega konca vedel kaj naj mu dam za podpisat, program, turnirja ali vstopnico. Zmagala je vstopnica, ki bo v kratkem času končala na častnem mestu.

Sva pa imela vstopnice še za večerno tekmo, a naju je utrujenost preveč zdelala, da bi lahko v miru gledala še eno tekmo. Pogledala sva si par iger in nato odšla lepo na zasluzen počitek.

Mirno lahko rečem, da je bil to najboljši športni dogodek, ki sem se ga kadarkoli udelezil. In zagotovo ni zadnji.

Vedno bolj blizu

12. 1. 2010 se vedno bolj bliza.

Velika Britanija ... Anglija ... London ... Wembley ... Wembley arena ... Snooker ... torek ... 12. ... januar ... ob 1.30 pm ... tekma št. 3 ... Ronnie O'Sullivan v Neil Robertson ... prva vrsta

Ze dva dni z neučakanjem grem do poštnega nabiralnika in čakam, da uzrem kuverto z Anglije v kateri se bodo skrivale vstopnice. Ker samo to zna pokvart vse skupaj, baje ne smem delat panike prehitro. Jutre je zadn dan, nato ukrepam.

Poleg tega pa še krateko potepanje po mrzlem in zasnezenem Londonu. Fotoaparat bo pregorel.

Ze zdaj vem, da bo to en izmed vrhuncev letošnjega leta, če le dobimo karte.